Medtem ko se javno življenje iz dneva v dan bolj pospešeno ugaša, mineva več kot dva tedna od prepovedi obratovanja velike večine gostinskih lokalov po Sloveniji. Gostinci se tako lahko pred zimsko sezono in t.i. veselim decembrom, ki se nezadržno približuje, upravičeno držijo za glavo. Lokali so zaprti, dvomi glede čim prejšnjega ponovnega odprtja pa se samo še poglabljajo. Kolektivna praznovanja in zaključki ob koncu leta, ki so se ponavadi pričeli nekje v sredini novembra in trajali vse do konca januarja so letos pod vprašajem zaradi epidemije COVID-19. Sodeč po poročanju medijev, ki te dni povzemajo novice iz Evrope, kjer že praktično vse države govorijo o večtedenskem “lockdownu”, glede ponovnega odprtja gostinci niso preveč optimistični. Kot je zaznati v skupinah na socialnih omrežjih, so nekateri že skoraj na robu obupa. Večina se jih strinja, da ukrepi, ki jih je država za pomoč gostincem predvidela v PKP5 ne bodo zadostovali za to, da bi podjetja lahko preživela. Vsak dan znova prihajajo na plan žalostne zgodbe, ki jih pišejo lastniki lokalov ali njihovi zaposleni, ki so ostali brez vira dohodka. Eno takšnih zgodb je objavila skupina na Facebooku Združeni gostinci.

Pri mariborskih gostincih, vodji restavracije Jack&Joe Steak and Burger Club Maribor in lastniku lokalov Takos & Takos DOS, smo preverili, kako preživljajo dneve med skoraj popolno prepovedjo obratovanja in kakšna so pričakovanja glede prihodnjih tednov, tudi mesecev.

S 16. oktobrom je z odlokom Vlada RS prepovedala opravljanje gostinske dejavnosti. Ste pričakovali to nenadno zaprtje, ali vas je odločitev vlade presenetila?

“Vsekakor je to bilo veliko presenečenje, ker se je zgodilo praktično v večernih urah. Za vikend smo kot običajno imeli lokal zapolnjen z rezervacijami, v sled temu pa polna skladišča sveže hrane. V tujini opažamo prakso, da se morebitne ukrepe najavlja nekaj dni prej, da se lahko ustrezno prilagodijo in s tem ne povečujejo zalog ter posledično poglabljajo gospodarske problematike.” Domen Krušnik, vodja restavracije Jack&Joe.

Podobnega mnenja je tudi Ivan Dobaj, lastnik lokalov Takos&Takos DOS: ”Odločitev vlade nas je vsekakor presenetila. Sicer so do sedaj vse odločitve sprejeli pred vikendom, vendar je kljub temu težko predvidevati naslednje korake države, saj tik pred zdajci govorijo, da o tem ne razmišljajo, nato pa dve uri kasneje povedo, da se bo zapiralo. Kaj storiti z že naročeno pokvarljivo robo, seveda ne zanima nikogar. Razumem, da ima zdravje prednost pred vsem, vendar menim, da ima vlada dovolj informacij, da bi te ukrepe sprejela na način, da bi bili še vedno pravočasni in hkrati v roku, da se lahko na njih primerno pripraviš.”

Od zaprtja bo kmalu minilo dva tedna. Ali ste s strani Ministrstva za gospodarstvo v tem času dobili kakšna konkretna zagotovila za pomoč vaši panogi?

Domen Krušnik na to odgovarja: “Žal novejših ukrepov, ki bi bili primerni za gostinstvo še ni. Čakamo na PKP 6, za katerega upamo, da bo veliko bolj »človeški« in primeren za izpad, ki nam ga povzroča zaprtje poslovanja. Trenutno velja PKP5, ki pa je napisan tako, da je primeren za čas, ko gospodarstvo funkcionira dokaj normalno s par izjemami, ni pa za popolno zaprtje, kot je sedaj“.

Moj osebni občutek je, da jim ni preveč mar, kar se bo zgodilo z nami. Da gledajo bolj na gospodarstvo kot celoto in jih možen propad določene panoge gane preveč. Govori in piše se veliko, navzven dejansko ti ukrepi delujejo všečni, vendar so pogoji za doseganje le teh smešni in ob tem sem tudi prepričan da jih več kot pol ne doseže. To je vse skupaj bolj pesek v oči kot pa pomoč.

Ivan Dobaj temu pritrjuje: “Ne. Moj osebni občutek je, da jim ni preveč mar, kar se bo zgodilo z nami. Da gledajo bolj na gospodarstvo kot celoto in jih možen propad določene panoge ne gane preveč. Govori in piše se veliko, navzven dejansko ti ukrepi delujejo všečni, vendar so pogoji za doseganje le-teh smešni in ob tem sem tudi prepričan, da jih več kot pol ne doseže. To je vse skupaj bolj pesek v oči kot pa pomoč.”

Kakšno pomoč države bi si v tem primeru, ko vam je onemogočeno opravljanje dejavnosti, sami želeli kot gostinec?

“Predvsem pomoč, ki omogoča likvidnost podjetja, ter pomoč, ki jo lahko koristimo takoj in ne čez pol leta, pod pogoji, ki jih tako ali tako ne moreš doseči,” odgovarja Ivan Dobaj. Medtem, ko Domen Krušnik dodaja, da so zahteve vsaj večine gostincev jasne: “100% kritje plač in prispevkov zaposlenih na čakanju, 100% kritje obratovalnih stroškov, odpis plačila DDV-ja v času zaprtja, znižanje DDV-ja na nižjo stopnjo (kot po vzoru sosednje Avstrije) ter povračilo izpada prometa v času zaprtja.”

Glede na to, da sta osebni prevzem in dostava hrane še vedno dovoljeni, smo ju povprašali tudi o tem kaj menita na to, da Vlada RS gostincem, ki strežejo hrano, kljub temu še vedno dovoljuje poslovanje na takšen način v upanju, da se jim vsaj malo omili izpad dohodka, ter ali je to dovolj za to, da se obdržijo “nad vodo”.

Menite, da je to, da Vlada RS gostincem, ki strežejo hrano, dovoljuje osebni prevzem ali dostavo hrane na dom in s tem skuša umiliti njihov izpad dohodka, dovolj? Se bodo/boste s tem lahko obdržali »nad vodo«?

Ivan Dobaj odgovarja: “Vsekako je boljše kot pa nič. Tukaj lahko vlada le izda dovoljenje za način poslovanja in s tem poskuša pomagati. To je tudi storila in to tudi pozdravljam, vendar pa žal nima vpliva na velikost prometa, ki se na tak način ustvarja. V realnosti pomeni pa to, da so prometi takšnega načina poslovanja zelo nizki, kar pomeni, da je to trenutno umiranje na obroke in ne vem, kako se bo to zaključilo v primeru, da bo ta ukrep dolgotrajen.” Domen Krušnik se strinja in pravi: “S pripravo hrane za osebni prevzem in dostavo na dom, se ustvari ravno toliko, da se pokrijejo stroški nabave in delno plač zaposlenih, za vse ostale tekoče stroške že zmanjka.”

Glede na odgovore na vsa dosedanja vprašanja, nas je ob koncu zanimalo, kakšen je v teh dneh povezovalni duh med gostinci. Ali med seboj delijo mnenja, se povezujejo na način, da si zagotovijo boljše pogoje pomoči in tudi kasnejšega poslovanja? Sogovornikoma smo zato zastavili še zadnje vprašanje.

Kakšna je trenutna povezanost med gostinci? Ste morda razmišljali o tem, da bi strnili vrste in Vladi RS direktno svetovali, kako naj ublaži negativne gospodarske posledice, ki jih bo vaši panogi povzročila t.i. »koronakriza«?

Domen Krušnik je povedal, da se na področju povezovanja že nekaj premika: “V sled problematiki smo se začeli povezovati v skupino ZDRUŽENI GOSTINCI na socialnem omrežju Facebook, v kateri gostinci med seboj delimo informacije o težavah, ki se nam v zadnjem obdobju postavljajo na pot. Menimo, da s tem, ko bi se gostinci povezali in bi se lahko realno oblikovale zahteve do države, za katero smo mnenja, da nam mora v času zaprtja priti bistveno bližje, kot se je to pokazalo že v spomladanskem zaprtju. Nuja po združevanju je velika, saj smo prepričani, da se je za nas v preteklosti premalo poskrbelo.

Pripravljeni smo na vsa sodelovanja in kot povezani želimo biti pri tem nadvse aktivni. V naši panogi se namreč beležijo velike izgube in propadi zaradi ukrepov, ki smo jim priča. Vedeti moramo, da za zaposlenimi v naši panogi stojijo tudi družine z otroci, ki ob izpadu prometa takoj občutijo nezmožnost izplačila plač s strani delodajalcev.

Pripravljeni smo na vsa sodelovanja in kot povezani želimo biti pri tem nadvse aktivni. V naši panogi se namreč beležijo velike izgube in propadi zaradi ukrepov, ki smo jim priča. Vedeti moramo, da za zaposlenimi v naši panogi stojijo tudi družine z otroki, ki ob izpadu prometa takoj občutijo nezmožnost izplačila plač s strani delodajalcev. Seveda si ob vsem tem opravičeno postavljamo vprašanja, zakaj si naše sosednje države ne privoščijo tako drastičnih rezov v gospodarstvo, kljub primerni pandemični sliki, kot se izvajajo pri nas. Gledajo veliko bolj gospodarno in ne zapirajo gospodarstva v takšnih obsegih in se tega poslužujejo le v skrajnih ukrepih, medtem ko je pri nas bolj rigorozno. Kot poglavitno zadevo pa je glede tega, da so se gostinski lokali zapirali med prvimi, treba izpostaviti tudi to, da v  naši panogi nismo beležili masovnih okužb. V polni meri smo namreč izvajali in se držali vseh ukrepov, ki nam jih je zapovedala država. Še vedno smo mnenja, da s primernimi ukrepi ne povzročamo velikega rizika za javno zdravje.”

Ivan Dobaja k temu dodaja: “Povezanost do sedaj ni bila velika, vendar se povečuje. Vsekakor se po tem kar lahko zasledim v medijih, tudi OZS zelo trudi in bori za našo in za ostale panoge, ki so prav tako v enaki ali še morda slabši situaciji kot mi. Vendar izgleda, da ti njihovi predlogi ne obrodijo sadov. Sam sicer menim, da sicer ukrepi za pomoč panogam niso toliko slabi, kolikor so pogoji za dodelitev le-teh, ki pa so res na žalost res zanič.”