Spletni dogodek, ki je pritegnil več kot 700 prijavljenih udeležencev iz 28 držav sveta, je pokazal, kako aktualna in nujna je razprava o odgovorni vključitvi umetne inteligence (UI) v visokošolski študij. Odprl je ključna vprašanja o prihodnosti učenja, poučevanja in vrednotenja znanja ter potrdil, da Evropa in svet aktivno iščeta premišljene rešitve za digitalno preobrazbo visokošolskega izobraževanja. UI pospešeno preoblikuje visokošolsko izobraževanje, kjer tehnološka vprašanja vse bolj prehajajo v pedagoška in družbena.
Globalna razprava o preobrazbi visokošolskega prostora
Predavatelji iz Nemčije, Avstralije, Velike Britanije, Hrvaške in Slovenije so ponudili širok in poglobljen pogled na prihodnost izobraževanja: prvič, kako oblikovati učne procese, ki bodo sledili hitrim tehnološkim in družbenim spremembam; drugič, kako UI preoblikuje 'gramatiko učenja' in, tretjič, katere kompetence bo moral razvijati študent prihodnosti.
[[image_1_article_82923]]
V ospredju razprav so bile najnovejše raziskave in inovacije na področju UI in vrednotenja znanja, hkrati pa je bil poudarjen pomen pravičnega in dostopnega digitalnega izobraževanja za vse študente. Predstavitve so prikazale tudi konkretne načine uvajanja UI v pedagoško prakso, od podpore sodelovalnemu učenju do sodobnih pristopov k ocenjevanju znanja, ter kako lahko visokošolske institucije oblikujejo učna okolja, ki odgovarjajo na potrebe modernega, hitro spreminjajočega se sveta.
Učenje v dobi UI: sposobnosti in realni izzivi
Uvodoma je prof. dr. Ulf-Daniel Ehlers, Baden-Wuerttemberg Cooperative State University Karlsruhe (Nemčija) naslovil, kako UI oblikuje prihodnost učenja. Predstavil je premik od tradicionalnega, vsebinsko usmerjenega poučevanja k učenju, zasnovanem na zmogljivostih in realnih izzivih. Opozoril je, da: »UI postaja ključni dejavnik transformacije učenja: spreminja potek dela, načine razmišljanja in oblike učenja ter postavlja povsem nove zahteve visokošolskim ustanovam.«
[[image_4_article_82923]]
Večkrat je izpostavil, da mora biti znanje usmerjeno v to, kar študent zmore narediti, ne v to, kar se nauči na pamet. Meni, da je zato nujna prenova učnih načrtov in metod. V vizionarskem slogu je zaključil: »Prihodnost ne zahteva le ‘znanja o stvareh’, temveč sposobnost refleksije, upravljanja lastnega učenja, prilagajanja, kritičnega razmišljanja in uporabe različnih učnih pristopov. To je temelj za delovanje v svetu UI.«
Profil študenta prihodnosti in nova logika učenja
Izr. prof. dr. Sandra Kučina Softić, University of Zagreb (Hrvaška), je opozorila na nujnost hitrih sprememb v izobraževanju ter na uravnoteženost tehnologije in človeka: »Najti moramo pravo ravnovesje med uporabo UI za izboljšanje učenja ter zagotavljanjem, da izobraževanje ostane temeljno osredotočeno na človeka.«
[[image_5_article_82923]]
Dr. Julie Lindsay, University of Southern Queensland (Avstralija), je predstavila Human–AI–World ekosistem. Njena vizija prihodnosti je jasna: »Univerze morajo v prihodnosti oblikovati oblike preverjanja znanja, ki prepoznajo procese, učenje med vrstniki ter soustvarjanje človeka in UI. Tako bomo spodbujali ne le pridobivanje znanja, temveč tudi ustvarjalnost, odpornost in globalno povezanost študentov.«
[[image_2_article_82923]]
Na posvetu so sodelovali tudi trije slovenski strokovnjaki. Doc. dr. Miha Lavrič, DOBA Fakulteta (Slovenija) je predlagal, da »naj bo učno okolje, osredotočeno na človeka in podprto z UI, takšno, ki krepi radovednost, kritično razmišljanje in etično presojo ter študente pripravlja na odgovorno uporabo UI, pa tudi na aktivno oblikovanje sveta, ki ga ta soustvarja.«
[[image_3_article_82923]]
Dogodek je povezal raziskovalce, učitelje in strokovnjake z vsega sveta, kar potrjujeje, da razprava o prihodnosti učenja presega meje institucij, disciplin in nacionalnih okolij ter da je odgovorna integracija umetne inteligence eden ključnih izzivov izobraževanja danes.
