Ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju sta Center za socialno delo Maribor in Policijska uprava Maribor skupaj organizirala posvet na temo “Obravnava žrtev in povzročiteljev nasilja z vidika različnih strokovnih služb.” Dogodek se je odvijal danes 23. novembra 2023 v prostorih Kadetnice Maribor, na naslovu Engelsova ulica 15, Maribor.
Na posvetu s prispevki so sodelovali:
- Robert Tekavec iz UKP GPU, – Policijsko zbiranje obvestil od žrtev kaznivih dejanj z elementi nasilja
- Lea Perko Čuš, vodja svetovalnice za žrtve nasilja in zlorab Maribor, – Izzivi žrtev nasilja v procesu okrevanja
- Tina Vukan, Probacijska enota Maribor in – Obravnava povzročiteljev nasilja v probacijski službi
- Zora Kotnik, višja vojaška uslužbenka, SV. – Ženske, mir in varnost
Nagovore so imeli tudi: direktorica Centra za socialno delo Maribor, Marjana Bravc, direktor Policijske uprave Maribor, Beno Meglič in državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dan Juvan.
Aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru projekta “Obarvajmo svet oranžno”, pa so predstavile članice Humanitarnega kluba Soroptimist Maribor in Humanitarnega kluba Soroptimist Ptuj.
Stigma nasilja nad moškimi
Direktorica CSD Maribor Bravc je z nami delila: “Center za socialno delo Maribor in Policijska uprava Maribor imata tradicijo, da vsako leto organiziramo posvet, kjer se srečamo vsi strokovnjaki in na ta način spodbudimo našo še tesnejše sodelovanje, ki ga v praksi res nujno potrebujemo, da so rezultati čim boljši.”
Vprašali pa smo tudi glede nasilja nad moškimi, za katerega velja močna stigma. Dodala je: “Mi imamo v okviru našega centra svetovalnico za žrtve nasilja in zlorab. Po njihovi statistiki je 90% oseb, ki pridejo iskat pomoč žensk. Pojavljajo se pa tudi moški in to mlajši, ki so žrtve nasilja svoje družine. Statistika je res manjša, ampak prav je, da damo tudi moškim možnost iskanja pomoči, kljub sramu, ki je mogoče prisoten.”
Najpogostejše ostaja nasilje nad ženskami
Direktor PU Maribor je izpostavil: “Nasilje nad ženskami, v družini, med otroci, medvrstniško nasilje, to so vse pereča vprašanja, katera moramo vsi državni organi naslavljat, da lahko pomagamo žrtvam… Za policijo lahko povem, da se odziva na vse prijave bodisi v družini, bodisi v vzgojnovarstvenih zavodov in kakršne koli oblike nasilja. Na njih se odzovemo zakonito, strokovno, učinkovito… pri tem seveda zasledujemo cilj zaščite žrtve, predvsem pa, da so kršitelji ustrezno sankcionirani.”
“Za Slovenijo pravimo, da smo na tem področju v zvezi zakonodaje zelo napredni in uspešni,” je za nas povedal minister MDDSZ Juvan in poudaril, da “je naš uspeh v ljudeh, ki delajo na centrih za socialno delo, na policiji in nevladnih organizacijah, ki so izredno senzibilizirani, in mislim, da za to ni kriva zakonodaja, ampak takšni posveti, kjer se izmenjujejo izkušnje, kjer lahko ljudje preverijo ali v praksi prav delajo in znajo prepoznat žrtve nasilja, ali znajo z njimi primerno ravnat.”
Nadaljuje: “Na takih srečanjih se lahko izprašujejo tudi nekateri bolj zakoreninjen stereotipi, ki lahko izvirajo iz patriarhalne družbe. Recimo ta o histerični, maščevalni ženski, ki je preračunjiva in iz tega psihološkega profila lahko izhaja dokazano napačen koncept, kot je ta o starševskem odtujevanju, ki je bil v preksi uporabljen in se sedaj v strokovni praksi izpodbija.”
Minister Juvan razloži tudi razliko med visoko konfliktno zvezo in nasiljem. V konfliktu naj bi šlo za enakomerno porazdeljeno moč, v nasilju v družini gre pa za neko sistematično, dlje časa trajajočo, ekonomsko podrejenost žrtve. Poudari: “Državni sekretarji niso tako pomembni… pridemo in gremo. Pomembni so ljudje, ki se z žrtvami ukvarjajo na vsakodnevni ravni in za to smo jim tudi zelo hvaležni.“