Izvajalec gradnje prvega dela manjkajoče mariborske zahodne obvoznice je bil danes uveden v delo, izvedbo del pa naj bi začel najpozneje čez deset dni. Za preostanek prve etape obvoznice pa bo v kratkem vložena zahteva za gradbeno dovoljenje, je ob današnjem obisku v Mariboru povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

[[image_1_article_80602]]

Projekt izgradnje obvoznice, ki bo dejansko tekla po južnem robu Maribora, je razdeljen na tri etape. Zaenkrat je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje šele za prvi del prve etape, ki se začne v krožišču s pred več desetletji zgrajeno dvopasovnico v Borovi vasi in nadaljuje do Kardeljeve ceste. Prvi del zajema odcep od krožišča do območja za bencinsko črpalko na Streliški cesti v dolžini 380 metrov.

Z lastniki zemljišč se ne morejo cenkati

Za prvo etapo obvoznice do Kardeljeve ceste, dolgo skupno 1,3 kilometra in zaenkrat ocenjeno na 20 milijonov evrov, je bil izvajalec gradbenih del izbran že pred dvema letoma, nato pa so čakali na gradbeno dovoljenje. Med drugim so reševali nesoglasja s stranskimi udeleženci, ki menijo, da predvidena trasa obvoznice poteka preblizu njihovih objektov, ter lastniki zemljišč, po katerih bo tekla cesta. Da bi lahko čim prej začeli gradnjo, so to etapo razdelili na dva dela in se prejšnji teden razveselili gradbenega dovoljenja za prvi del.

[[image_2_article_80602]]

"Stvari smo končno premaknili. Ogromno je bilo narejenega. Vem, da si je marsikdo želel, da bi bila kakšna stvar urejena tudi prej, ampak postopki so pač takšni," je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala ministrica.

Za drugi del prve etape še niso uspeli pridobiti vseh zemljišč. Zoper pet lastnikov so začeli postopek razlastitve, kar je dovolj, da lahko podajo zahtevo za gradbeno dovoljenje. "Skušamo se z vsakim dogovoriti, vsakemu ponudimo največ, kar po zakonu lahko. A ljudje včasih težko razumejo, da se mi, če rečem po domače, ne moremo cenkati, ampak da nas omejuje zakonodaja," je dejala Bratuškova.

Dolgoročnih napovedi si ne upajo dati

Direktorica Direkcije RS za infrastrukturo Karmen Praprotnik je povedala, da oddajo zahteve za gradbeno dovoljenje za drugi del načrtujejo najpozneje v začetku prihodnjega tedna, pridobitev tega dovoljenja pa do konca leta. Tako bi lahko nemoteno nadaljevali gradnjo prve etape.

[[image_3_article_80602]]

Prejšnji teden je bil tudi sprejet državni prostorski načrt za drugo in tretjo etapo obvoznice do priključka na avtocesto. Kdaj bi se tu lahko začela gradnja, nihče ni želel napovedati. Ministrica je izpostavila, da je pridobivanje zemljišč in potrebnih dovoljenj vedno zelo zahtevno in vzame veliko časa.

Razbremeniti Cesto proleterskih brigad

Z obvoznico bo po napovedih prometno razbremenjeno središče Maribora, predvsem Cesta proletarskih brigad, ki zdaj nosi breme večine tranzitnega prometa. Po besedah mariborskega župana Saše Arsenoviča gre za strateško razvojni projekt, ki bo med drugim vplival tudi na nadaljnji razvoj Pohorja.

[[image_4_article_80602]]

Trasa skupno nekaj več kot pet kilometrov dolge ceste se začne v krožišču v Borovi vasi in poteka pod obronki Pohorja po južni strani Razvanjskega potoka. Za križanjem z Razvanjsko cesto, pri dvorcu Betnava, se usmeri proti jugu in poteka v energetskem koridorju po poljih med Razvanjem in Tržaško cesto. Zatem se usmeri proti vzhodu, pri čemer prečka obstoječo regionalno cesto preko viadukta, med poslovno cono na severni strani in Bohovo na južni strani. V nadaljevanju poteka po severni strani Radvanjskega potoka, z viaduktom prečka železniško progo Pragersko-Maribor in se zaključi pri novem priključku na avtocesto A1 Slivnica-Pesnica (med priključkom Rogoza in Ptujska cesta).

Na projekt izgradnje prvega dela obvoznice se navezuje tudi rekonstrukcija Kurirske ceste v Radvanju, ki jo je občina že začela izvajati. "Izvajalec je izbran, sredstva so zagotovljena, usklajevali se bomo z deli na prvem delu obvoznice," je povedal župan.

Ideja o tunelu še tli

Za boljšo pretočnost prometa v Mariboru je po njegovih besedah ključna tudi izgradnja podvoza Ledina do poslovne cone Tezno, ki se že načrtuje, v zametkih pa ostaja ideja občine o predoru pod mestnim središčem, ki bi nadomestil nekoč načrtovano, zdaj pa ne več izvedljivo severno obvoznico. Arsenovič je danes znova spomnil ministrstvo za infrastrukturo na po njegovih besedah velik pomen tega projekta. Država se je odločila za izdelavo svoje študije upravičenosti tega projekta, ki bo po besedah ministrice Bratušek naročena "v tem mesecu ali v začetku oktobra".

Za obnovo Malečniškega mostu bodo po besedah ministrice ponovili razpis za projektanta, saj je bila prejeta ponudba previsoka. "Vemo, da je to prioriteta, a najprej je treba priti do dokumentacije po normalni vrednosti," je dejala. Po njenih besedah je v načrtu obnova, in ne postavitev novega mostu. "Tako je bilo dogovorjeno, ko smo most prevzemali od občine v upravljanje," je povedala.