Na današnji dan obeležujemo Evropski dan parkov. Namen tega dne je približati ljudem naravo ter opozoriti na pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja teh območij. Tako so danes v podjetju Nigrad, ki upravlja s parkovnimi površinami v Mestni občini Maribor, pripravili voden ogled mariborskega mestnega parka, ki ga je vodila vodja vzdrževanja parkovnih površin pri Nigradu Karin Bejo. 

Mestni park doživel mnogo sprememb

Mestni park s širšim območjem je zavarovan kot spomenik oblikovane narave, ožje območje je tudi oblikovana naravna vrednota lokalnega pomena. Vse od prve zasnove pred približno 150 leti pa je mariborski Mestni park doživel mnogo sprememb, a marsikatero drevo v njem stoji še iz časov prve zasaditve. »Točnega podatka, katero je najstarejše drevo, nimamo. Ne vemo namreč, koliko so bile sadike stare takrat, ko so bila zasajena. Tista najstarejša, ki so bila zasajena 1872, se nahajajo na zahodnem delu parka, njihove sadike pa bi lahko bile ob posaditvi stare tudi 5 ali 6 let, tako je natančno starost res nemogoče določiti,« nam pojasnjuje Bejo. 

Park se sicer razprostira na približno 11 hektarjih, krasi pa jih pester nabor sort dreves in grmovnic. Bejo nam pove, da celotna številka na vseh parkovnih površinah v Mariboru sicer znaša okrog 1800 dreves. 

Na sproščenem sprehodu Karin Bejo predstavi zgodovino mestnega parka in postreže s številnimi zanimivostmi. Od tega, kako je ob glasbenem paviljonu umetno nastal ribnik do številnih posebnosti sort, ki jih lahko najdemo v parku. Pove nam tudi, da smo nekoč, na zahodnem delu parka, med velikimi gabri, imeli mariborski ''Monte Carlo''.

[[image_2_article_66505]]

Veste, o čem govorimo? »Tam so bil mize, na katerih so bile šahovske table in tam so včasih igrali šah in kartali. Če pogledate karte, se še zdaj vidi, obris prostora, kot nekakšen plato, iz katerega tečeta dve poti,« nam pove Bejo in pojasni, da so zaradi zastarelosti miz, te umaknili. »Mize so dotrajale, starejših, ki bi to uporabljali, je manj, mladini pa morda to ni več tako zanimivo. Lahko pa bi ta prostor kdaj obudili.«

Tudi za vzdrževanje parkovnih površin kdaj zmanjka denarja 

Poleg zasaditev novih dreves pri podjetju iz skupine JHMB izvajajo še številne druge dejavnosti. »Kot koncesionar izvajamo vse od zimske službe, potem spomladi, poleti nega trate, košnja ali obnova. Odstranjevanje odpadlega listja. Jeseni in spomladi nega dreves. Torej obrezovanje in odstranitev, potem nove zasaditve. Obrezovanje in nega grmovnic, nega trajnic, nega vrtnic, sezonskega cvetja. Zalivanje rastlin, čiščenje in popravila utrjenih poti …«.

[[image_3_article_66505]]

Pri tem pa morajo premagovati številne izzive, pogosto jim ponagaja vreme, včasih pa zanje tudi zmanjka finančnih sredstev. A kot zagotovi Bejo, se glede na prejeta finančna sredstva potrudijo narediti maksimum. »Vemo, da bi nam občina, če bi imela možnost, namenila več sredstev, a to včasih ni možno. Mi sicer vsako leto opozorimo, da si želimo več, ker bi lahko postorili več. Tako pa zdaj storimo maksimum oziroma stremimo k temu, da obiskovalci ne bi čutili, da mogoče sredstev ni toliko, kot bi si mi želeli,« nam pojasni Bejo.

V veliko pomoč donatorska sredstva 

Zaradi neurja  je lani v parku padlo več starejših dreves, večjo škodo pa je park utrpel ob napadu smrekovega lubadarja. Mestna občina Maribor je bila konec leta 2022 zaradi okužbe tako primorana posekati 46 smrekovih dreves v Mestnem parku, v lanskih neurjih pa je padlo okoli 50 dreves.

»V duhu ohranjanja drevesnega fonda in krajinske podobe Mestnega parka smo po odstranitvi smrekovih dreves poskrbeli za nadomestno zasaditev različnih vrst iglavcev, ki so ohranili podobo parka, obenem pa so odpornejši proti boleznim, škodljivcem ter ujmam,« je ob današnjem dnevu parkov sporočila mariborska občina, ki je tako skupaj z arboristično stroko pripravila načrt krajinske arhitekture, s prejetimi donacijami pa so lahko omogočili izvedbo nadomestne zasaditve. 

Prejete donacije za nadomestno zasaditev iglavcev v Mestnem parku: 

  • Rotary klub Maribor – 500 eur
  • Lions Maribor – 1500 eur 
  • Soroptimist klub Maribor – 500 eur  
  • Europlakat d.o.o. – 500 eur  
  • Štajerski avto dom d.o.o. – 500 eur

»Ohranjanje in nadomeščanje, torej nadomestne zasaditve, so vedno v planu, na letnem nivoju zasadimo povprečno okrog 20 dreves na vseh parkovnih površinah. Vendar lahko z donatorskimi sredstvi tudi več. Vedno stremimo k temu, da se rastline zasadijo, je pa res, da na območjih, kjer so zelo gosti sestoji, ne gremo vedno v zamenjavo ena za ena. Torej recimo v jugozahodnem delu, kjer je zasajenih res ogromno dreves, vedno dobro premislimo o tem, ali bi odstranjeno drevo ponovno zasadili,« še pove Bejo.

Pri zasaditvi novih pa morajo seveda upoštevati vse zakonitosti narave, tako za krajinske arhitekte med drugim pomembno, kako visoko bo zraslo drevo, kakšne so značilnosti korenin in kakšne rastne razmere drevo potrebuje. Poleg teh zakonitosti je pomembna tudi estetika, tako recimo Rdečelistno bukev v mariborskem mestnem parku najdete le kot popestritev prostora, prepogosta zasaditev bi namreč park naredila temačen in ''depresiven'', kot zanimivost omeni Bejo.