Izkušeni strokovnjaki in aktivisti so imeli različne perspektive, a jih je združila skupna želja po izboljšanju kakovosti življenja v Mariboru. Posebno vlogo pri tem ima, po njihovem mnenju, ohranjanje in razvoj zelenih površin. Pogovor je vodila Katarina Kušar na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor. Sogovorniki so bili Miran Krivec (krajinski arhitekt, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS), Senka Šifkovič (pravna svetovalka, Inštitut za politike prostora), Alenka Korenjak (Prostorož) in Tim Taylor (vodja pobude Thriving community).

Tim Taylor se že dlje časa ukvarja s tem, kako narediti radikalne spremembe, ki bi izboljšale skupnost. Opozoril je, da morajo slovenska mesta narediti konkretne spremembe, če želijo izboljšati življenja prebivalcev. “Tukaj ne gre za vprašanje, kaj naj storimo, ampak kako naj to storimo. Kako se lahko skupnosti organizirajo in načrtujejo vire, da naredijo radikalno spremembo z možnostjo uspeha. Analitično gledano sigurno vemo, kaj storiti, ampak si žal ne znamo konkretno predstavljati,” je povedal. Poudaril pa je tudi, da je Maribor čudovito mesto s popolnoma neizkoriščenim potencialom.

Projekt “Zunaj”

Gre za projekt, ki je zaživel leta 2019 v Ljubljani. Alenka Korenjak ga je predstavila kot pobudo, ki omogoča skupnostim, da predstavijo lastne ideje za izboljšanje zunanjih prostorov. “Postavili smo kriterije in pogoje. Pogoji so, da je ozemlje javno dostopno, da prizadeva širšo skupnost in da je stvar hitro izvedljiva. Kriteriji pa so kasneje ocenili, ali je ta pobuda aplikativna tudi drugje, a prispeva k urejenosti mesta, a prizadeva večjo skupnost in podobno,” je pojasnila.

“Ljudje so si velikokrat želeli že zeleno površino samo spremeniti, da je postala primerna za druženje. To so bile res male geste kot so klopi, kakšna drevesa in barvanje.”

Katja Beck Kos pa nam je pokomentirala tudi projekte v Mariboru. “V tem trenutku imamo v Hiši! dva večja projekta. Želimo, da ozelenitev čim več ljudi vidi in se mogoče celo priključi ter s tem dobi motivacijo, da tudi sami kaj spremenijo. V zadnjem času smo imeli dva poziva, prvi pod geslom Gradimo skupaj je prejel 7 prijav, drugi pa šest. Ni bilo ogromno, je pa zagotovo interes tudi pri nas. Upam, da bomo lahko projekt ponavljali.”

“Mene je pred kratkim prav šokirala ena raziskava v Mariboru. Gre se o količini zelenih površin na prebivalca. V začetku, torej že pred letom 1956, je bilo okrog 48% površin v mestu tretiranih kot “zelenih površin”. Po letu 1990 pa jih je bilo še samo 24%. Na prebivalca je torej padlo iz 40m2 na 6,5m2, kar je žalostno. Po drugi strani je šla količina parkirišč iz 0,30m2 na skoraj 2m2. Vidimo torej, kam ta prostor gre, oziroma, zakaj se krči,” je izpostavila Kušarjeva.

Zelene površine za blaženje podnebnih sprememb

Senka Šifkovič je govorila predvsem o pomenu zelenih površin ter o njihovem pravnem položaju. Poudarila je, da je za ohranjanje narave v mestih nujna zaščita odraslih dreves. “Že dolgo se ukvarjamo s problematiko zelenih površin in varstvom javnih površin. Kot prvo smo želeli definirati kakšen sploh je pravni položaj javnih površin, ki jih država mora zagotavljati. Ugotovili smo, da je tukaj veliko nedorečenosti, predvsem odkar smo samostojna država. Zakon lepo pravi, da površine zagotavljamo, a ne zagotovi realizacije v splošnem načrtu. Narava v mestu je naš glavni zaveznik za blaženje podnebnih sprememb, drevo kot najbolj koncentriran element nam torej največ nudi. Zelenje izključno na javnih površinah za mesto ni dovolj,” je povedala.

Pri vprašanju, ali so z izvedbo dogodka zadovoljni, nam je Katja Beck Kos iz društva Hiša! povedala to: “Pričakovali smo več. Dogodek je bil predviden za ozaveščanje splošne in strokovne javnosti. Želja je bila pripeljati čim več tistih, ki dejansko odločajo. Povabljene so bile vse občinske službe, kot tudi vodstvo občine.”

Vsi prisotni so se strinjali, da je potrebno več pozornosti posvetiti javnim prostorom, drevesom in predvsem dvoriščem (javnim in zasebnim). Le tako se spodbudi sodelovanje skupnosti pri oblikovanju prebivalcem prijaznih mest.