Civilna iniciativa za Kozjak, ki se bori proti projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak, je včeraj v domu kulture v Kamnici organizirala drugi javni posvet, s katerim je zbranim krajanom predstavila njihova zadnja dognanja o tem, kako bi projekt ČHE Kozjak z daljnovodom 2 krat 400 kV vplival na njih. Osrednja tema posveta je bil vpliv tovrstnih projektov, kot je ČHE Kozjak, na naravno okolje. O tem sta zbranim govorila Hedvika Jenčič, gozdarska svetovalka z mariborske enote Zavoda za gozdove Slovenije v pokoju, in Andrej Gulič, avtor monografije Pohorje in Kozjak.
Bogata kulturna in naravna dediščina Kozjaka
Andrej Gulič je zbrane najprej popeljal skozi bogato kulturno dediščino Kozjaka in osvetlil njegovo zgodovinsko vrednost. Ob tem je izrazil zaskrbljenost nad prihodnostjo tega območja: "Poraja se vprašanje, kako bo nova elektrarna vplivala na kulturno dediščino Kozjaka. Odgovora na to še nimamo. Zagotovo pa vemo, da bo izgradnja vetrnic močno spremenila podobo pokrajine in posegla v kulturno pomembne predele Kozjaka. Degradirano območje se bo širilo vse do Pohorja."
[[image_1_article_74014]]
Hedvika Jenčič je v nadaljevanju predstavila pomen gozdov za človeka ter poudarila nujnost njihove trajnostne rabe in nenehnega obnavljanja. Opozorila je na ključne izzive pri varovanju gozdnih ekosistemov ter izpostavila dileme, s katerimi se soočajo strokovnjaki pri ohranjanju gozdov na Kozjaku: "Ob vseh posegih v prostor gozdarji ne moremo vedno podati soglasja. Za Kozjak so se že od nekdaj pojavljale velike dileme, kako učinkovito zaščititi ta gozd. Kadar stroka nečemu nasprotuje, je ključno, da se držimo predpisanih načel. Na žalost splošnih gozdov, ki nimajo posebnih varovalnih statusov, ni mogoče celovito zaščititi, čeprav so vseprisotni in nepogrešljivi za naravno ravnovesje."
Skrb zaradi izključevanja javnosti pri projektu
Ob tem so predstavniki civilne iniciative opozorili, da mnenja zavoda za varstvo narave, zavoda za gozdove niso dostopna javnosti in da so na mizah ministrstva za javne vire in prostor ukrepi, ki bi, v kolikor bodo sprejeti, omogočali, da bi lahko tovrstne projekte izvajali celo brez vključevanja javnosti in ponovnih proučevanj okoljskih vplivov.
[[image_2_article_74014]]
Prvi posvet v Kamnici so predstavniki civilne iniciative priravili lani junija, Eles in DEM pa sta projekt gradnje črpalne hidroelektrarne Kozjak predstavila februarja lani v Selnici ob Dravi. Od takrat, po besedah predstavnikov civilne iniciative, še ni bilo nobenih drugih obljubljenih posvetov.
