V petek se je v Mariboru odvijal zdaj 14. Seltronov nočni tek na Kalvarijo. To je edinstven športni dogodek, ki vsako leto znova preizkusi kondicijo in športno zmogljivost udeležencev na 454 “štengah” Kalvarije. Zbralo se je okoli 370 tekačev in tekačic, od tega pa je bilo letos prijavljenih rekordnih 170 otrok. Med njimi je bilo tudi 28 otrok s Centra za sluh in govor Maribor, to so otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gluhi in naglušni otroci ter otroci z avtističnimi motnjami.

Dobili so priložnost, da so lahko zasijali

Nočni tek na Kalvarijo ni izjemen dogodek le zaradi podiranja rekordov pri teku odraslih. Kot nam je zaupala učiteljica športa na Centru za sluh in govor v Mariboru, Nuša Maver, se je po stopnicah letos podalo 28 izmed “njihovih kresničk”.

“Ker sem se kot njihova učiteljica športa tovrstne ‘akcije’ lotila prvič, me je bilo pošteno strah, kako se bo zadeva odvila. Res je bilo nekaj zmede, lovljenja in iskanja otrok, prošenj za strpnost s strani drugih tekmovalcev, ki so se spretno prebijali v ospredje, a sreča in ponos, ki sta žarela iz oči naših pogumnežev med njihovimi nastopi, sta razsvetljevala temno noč močneje od vsake luči!,” je opisala njihova učiteljica.

To noč so bili vsi ponosni zmagovalci

Naša sogovornica je pojasnila, da stopnice redno premagujejo pri rednih urah športa in so otroci vrh mestnega griča osvojili že mnogokrat, vendar je bilo tokrat zanje drugače: “Bili so del dogodka, del čisto pravega tekmovanja! Del spektakla, kjer jih družba običajno ne pričakuje in jim le redko ponudi priložnost. V resnici pa niso nič drugačni od ostalih otrok – enako navihani, razmišljujoči, tudi močni, spretni in vzdržljivi, le nekoliko svojstveni. Kar potrebujejo, je priložnost – da se izkažejo, da pokažejo in dokažejo sebi ter drugim, da so meje in ovire nekaj, kar si »veliki ljudje« ustvarjamo v glavi.”

Curaprox otroški teki so za mlajše generacije odlična priložnost za vključevanje v prve prave športne dejavnosti. Spodbujajo jih h gibanju in športnemu duhu, hkrati pa ponujajo zabavo in druženje s sovrstniki.

“Težko je opisati pogum, ki ga izžareva prestrašena, tiha deklica, ki jo na štartu držiš za roko, saj ni vajena biti obdana s takšno množico ljudi, a si želi poskusiti. Težko je opisati zaupanje, ki ga čutiš, ko jo s prebledelimi prsti, ker tako močno stiska tvojo dlan, spremljaš med hojo po stopnicah. Težko je opisati srečo in ponos v njenih očeh, ko se ji ob prejemu medalje okoli vratu na obraz nariše nasmešek, in zakliče: ‘Poglej, medaljo sem dobila! Prva sem bila! Zmagala sem!’ Ona in 27 drugih kresničk na tem dogodku. Vsi so bili zmagovalci!” še je o lepi izkušnji povedala učiteljica, ki je ponosna in hvaležna, da ima priložnost delati prav s svojimi učenci.