V zmernem podnebnem pasu z izraženimi letnimi časi, kar je značilno za naše okolje, je rast gob pogojena z vegetacijsko sezono in umeščena v določen letni čas. V tem obdobju lahko pričakujemo, da se bodo gobe pojavile. Dejanski začetek gobje rasti sicer sprožijo določeni okolijski dejavniki, v prvi vrsti sta to vlaga in temperatura. “Pri nas sezona rasti gob traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Večina pa se jih pojavi septembra in oktobra,” je za nas pojasnil Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor.
Letina gob je odvisna od vremenskih razmer
Po poletnem mirovanju sledi obdobje jesenske rasti, ki se začne po pojavu izdatnejših padavin in ohladitev. Takrat pa nastopi optimalna rast gob. Po odpadanju listja in pojavu zmrzali se začne poznojesenska rast, ki poteka vse do zimskega mirovanja.
Pri gobah so sicer značilna velika letna nihanja pojavljanja gob, ki jih nihče ne zna zanesljivo napovedovati. “Pojav gob je nedvomno pogojen z vremenskimi razmerami, kot sta vlaga in temperatura, vendar zgolj padavine in vremenske razmere niso zadosten pogoj za dobro gobjo letino,” pojasnjuje Šerod.
Dobre gobje letine se pojavijo približno na 5 do 7 let. Izjemne gobje letine so redek pojav, mogoče ga je opazovati na 12 do 15 let ali več.
Glavne razlike med strupenimi in nestrupenimi gobami
Kot so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je gobarjenje eden od najbolj priljubljenih hobijev, gobe pa so cenjena kulinarična specialiteta. Vendar je uživanje gob lahko tudi zelo nevarno, zato moramo biti zelo pazljivi, katere gobe nabiramo in uživamo. Šerod je za nas izpostavil primere neužitnih in užitnih gob, ki uspevajo v jesenskem času.
Neužitne oziroma strupene gobe kot so na primer zelena, pomladanska, koničasta in rdeča mušnica se velikokrat zamenjajo z užitnimi gobami. Neužitna Zelena mušnica se pomotoma zamenja z užitnimi kolobarnicami in golobicami. Klobuk je pri Zeleni mušnici ločljiv od beta, ima lupino in obroček na betu. Golobice in kolobarnice imajo neločljiv klobuk od beta, nimajo ne lupine ne obroča.
Smrtno strupena Pomladanska mušnica ima bele trose in lupino v dnišču beta. Številne užitne njivnice in Beli kukmaki, s katerimi se mušnica rada zamenjuje, imajo rjave trose, lupine pa nimajo.
Neužitno Koničasto mušnico gobarji velikokrat zamenjajo z užitnimi nožničarkami in kumkaki. Temeljna razlika med užitnimi in neužitnimi gobami je tukaj barva lističev. V primeru mušnice so beli, pri obeh užitnih pa roza-rjave barve.
Rdeča mušnica se velikokrat zamenja z užitno Knežjo mušnico, ki ima lupino v dnišču beta in rumene lističe. Rdeča mušnica ima bele lističe in nima lupine. Tudi med strupeno Pegasto mušnico in užitno Čokato in Rdečkasto mušnico obstajajo razlike. Star rob klobuka Pegaste mušnice je nažlebkan, obroček pa je gladek. V primeru Čokate in Rdečkaste mušnice je rob klobuka raven, obroček pa žlebast.
Pomembno je razlikovati tudi dežničke, saj ločimo med strupenimi in užitimi. Tako se strupeni dežnički od užitnih dežnikov razlikujejo po svoji velikosti. Neužitni dežnički so namreč male gobice in imajo nepremičen klobuk, ko je goba že starejša. Enako velja za koprenke, imamo strupene in užitne. Neužitne imajo obarvano meso in neprijeten vonj. Tudi med strupeno Prestno koprenko in užitno zelenkasto kolobarnico obstajajo razlike, na katere je dobro biti pozoren. Prelestna koprenka ima kopreno in rjavi trosni prah, Zelena kolobarnica pa ima bel prah in nima koprene.
Obrobljena kučmica, ki je neužitna se velikokrat zamenja z užitnimi Malimi štorovkami. Kučmice imajo bet gladek, vlaknat, rob klobuka prosojno nažlebkan. Male štorovke pa imajo luskice po beto in raven rob klobuka.
Pomembno je ločiti tudi razne neužitne razcepljenke in užitne kolobarnice. Medtem ko je trosni prah pri strupenih razcepljenkah rjave barve, je bi užitnih kolobarnicah bel.
Med livkami imamo tudi številne strupene in neužitne zato jih je pomembno ločiti od drugih, užitnih gob, kot so na primer Navadna mokarica, razne polževke in tratnice. Male bele livke imajo mokast vonj in bele trose. Sicer imajo tudi preostale strupene livke ozke in goste lističe.
Tako strupena Velika rdečelistka kot tudi Nizka rdečelistna se velikokrat zamenjajo z užitnimi zajčki. Velika rdečelistka ima rumenkaste liste in roza trose, zajčki imajo bele lističe in sive trose. Nizka rdečelistka se pogoto zamenja z užitnim Sivim zajčkom. Temeljna razlika med obema je število gob, ki rastejo skupaj. Rdečelistke rastejo v skupini po štiri gobe, Sivi zajčki pa v velikih šopih.
Med samimi kolobarnicami je pomembno ločiti med užitnimi in neužitnimi. Tako je pomembno poznati razlike med strupeno Pegasto kolobarnico in užitno Prsteno kolobarnico ter med neužitno Pogubno kolobarnivo in užitno Zimsko kolobarnico. Pegasta kolobarnica se od prstene razlikuje po luskah na klobuku in vonju po moki, ki ga pegasta nima in ima namesto lusk, dlako na klobuku.
Strupena Pogubna kolobarnica se od užitne Zimske kolobarnice razlikuje po tem, da rumeni.
Tudi priljubljena Navadna lisička se velikokrat zamenja s strupenim Oljkovim livkarjem, ki uspeva na deblih ter ima goste in ozke lističe. Lisičke pa uspevajo v zemlji in imajo široke letvice.
Strupeni Karbolni kukmak se od užitnega razlikuje po vonju. Strupen ima namreč vonj po karbolu in rumeni v dnišču. Užitni ne rumeni in ima prijeten vonj.
Redkvičasta medlenka ima vonj po redkvici in nima obroča. To sta temeljni razliki po katerih gobarji lahko ločijo te strupene gobe od užitnih Pšeničnih poprhnjenk, ki imajo obroček in drugačen vonj.
Strupena tintnica se velikokrat zamenja z užitno Pravo tintnico. Glavna razlika med obema je v trosih in dnišču. V primeru Strupene tintnice so trosi hrapavi in dnišče pa rahlo korenasto.
Razne čeladice se velikokrat zamenjajo s sehlicami. Temeljna razlika med obema vrstama je ta, da čeladice v vodi ne oživijo in imajo krhko meso, Sehlice pa imajo bolj elastično meso in v vodi oživijo.
Pomembno je ločiti tudi neužitne mlečnice od užitnih sirovk, ter neužitne in užitne golobice. Neužitne mlečnice se od užitnih sirovk razlikujejo po belem, roza ali rumenem mlečku in so pekoče. Užitne sirovke pa imajo oranžno-rumen mleček in so nepekoče.
Neužitne golobice se od užitnih razlikujejo po slabem vonju in so pekoče. Prav tako je pomembno ločiti med užitnimi golobicami in strupeno Navadno podvihanko, ki na dotik potemni, golobica pa ne.
Enako kot med ostalimi gobami je pomembno ločiti med užitnimi in neužitnimi gobani, posebej je predsednik društva izpostavil Vražje gobane, ki so strupeni. Med užitnimi in neužitnimi gobani je temeljna razlika v barvi trosnice, ki je v primeru strupenih gobanov rdeča ali rumena, v primeru užitnih je bela ali rumeni, poleg tega imajo užitni gobani prijeten okus. Temeljna razlika med Vražjim gobanom in podobnimi užitnimi je v vzorcu na betu, Vražji imajo mrežico na betu, užitni pa pikice.
Tudi med gobami roda vlažnic pride velikokrat do zamenjav med užitnimi in neužitnimi. Temeljna razlika med je v v vonju. Strupene imajo namreč slab vonj in črnijo, užitne pa imajo dober vonj.
Zelo rade se zamenjujejo tudi strupene Pekoče barkrenopore in užitne polstenke ter lepljivke. Strupen barkrenopor ima rdeče rdečkasto trosovnico in rumeno dnišče, lepljivke in polstenke imajo drugačne trosovnice in so milega okusa.
Tudi med grivami niso vse užitne. Strupene grive so v surovem stanju bledih barv, užitne so citronaste, ko so mlade.
Tudi med strupenimi trdokožnicami in užitnimi prašnicami obstajajo razlike, ki jih je dobro poznati. Trdokožnice imajo črne trose in slab vonj, v nasprotju z njimi pa imajo dobre prašnice belo meso in rjave trose.
Različni trosi so tudi znak in temeljna razlika pri strupenih gologlavkah ter užitnim korenovkam in sehlicam. Pri strupenih gobah so trosi rjavi, pri korenovkah in sehlicah pa beli.
Strupena Navadna žveplenjača se velikokrat zamenja z Navadno štorovko. Temeljna razlika med obema je v okusu. Žvepljenjača je grenka, Navadna štorovka pa ima prijeten okus.
Tudi preostale užitne štorovke se velikokrat zamenjajo s strupenimi črnivkami. Pri nabiranju tovrstnih gob moramo iti pozorni na barvo trosov. Užitne štorovke imajo bele ali svetlo rjave trose. Črnivke pa imajo temno rjave oziroma črne trose.
Pomembno je poznati uredbe in zakone
Gobarjenje po zakonodajnih okvirih spada med rekreacijo v gozdu, kar je opredeljeno v različnih zakonih, kjer nas zakonodajalec pouči o tem, kaj vse je dovoljeno. “Priporočljivo je, da vsak ljubiteljski gobar pozna osnovno zakonodajo v zvezi z gobami,” je poudaril predsednik društva.
Med zakonodajo sodijo: Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14), Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98), Uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/2011).
Zakonitosti rasti gob niso popolnoma razjasnjene, vendar je iz osnovnih zakonitosti razmnoževanja živih bitij nedvoumno jasno, da neprekinjen odvzem razmnoževalnih enot zmanjšuje število uspešnih naselitev novih osebkov. “Zato nabirajmo le odrasle gobe, saj so te že odvrgle trose in poskrbele za nadaljevanje vrste. Nedorasle gobe trosov še niso formirale in praviloma še niso razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče določiti vrsto. Nabiranje takih gob povzroča največ škode,” je poudaril Šerod. To sicer prepoveduje tudi zakonodajalec v Uredbi o varstvu samoniklih gliv. V praksi to pomeni, da ne smemo pobirati tistih mladih gob, ki so tako vabljive za vlaganje.
Pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki bi lahko poškodovala rastišče ali podgobje. Je pa predsednik društva dodatno poudaril da: “Gob, ki jih ne poznamo, pa tudi takšnih, ki jih ne prepoznamo kot strupene, ne smemo nikoli brcati ali jih pohoditi! Vsaka goba služi za hrano celi vrsti živali. Mnoge gobe, tudi strupene, pa so zelo pomembne za rast in razvoj rastlin, s katerimi so povezane preko koreninskega sistema. Zato je vsakršno uničevanje gob iz vidika varovanja narave nedopustno. Ne glede na svojo strupenost pa so tudi strupene gobe čudovita bitja in okras gozda, saj nam pogled nanje razveseli oko in srce.”