Začetki Pokrajinskega muzeja Maribor segajo v leto 1903, ko je bilo v Mariboru ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko, Muzejsko društvo (Museumsverain Marburg) pa je odprlo prvi muzej za javnost. Društvi sta se leta 1920 združili, leta 1924 pa se jim pridruži še zbirka Knezoškofijskega lavantinskega muzeja, ustanovljena že leta 1896. Mestna oblast leta 1933 odkupi mariborski grad in v njem 1938 odprejo muzej.

Ljubiteljem zgodovine bo na voljo tudi virtualna razstava

Ob visoki obletnici je včeraj zvečer v Pokrajinskem muzeju Maribor v bastiji mariborskega gradu potekala okrogla miza z naslovom Gremo mi na svoje, ki naznanja začetek istoimenskega celoletnega projekta. V njem so se sukcesivno predstavile danes samostojne kulturne institucije, ki tvorijo hrbtenico mariborskega institucionalnega kulturnega delovanja in si poleg nepretrganega tesnega sodelovanja delijo tudi skupne začetke.

Na tej posebni okrogli mizi so spregovorili predstavniki posamezne institucije, ki so danes samostojne.

Na okrogli mizi, ki jo je vodil mag. Franci Pivec, je bilo ovrednoteno samostojno delovanje institucij ter njihova vloga in pomen v kulturnem življenju Podravja. Izpostavljeni bodo so bili skupni začetki, razlogi za ustanovitev samostojnih zavodov, njihovo poslanstvo v odnosu do posameznika in družbe, izzivi sedanjosti in načrti za prihodnost.

Projekt Gremo mi na svoje bo potekal celo leto, saj bo Pokrajinski muzej Maribor z vsakim javnim zavodom posebej pripravil dogodek, na katerem se bosta obe ustanovi dodatno predstavili in osvetlili svoje skupne točke delovanja in sodelovanja.

Za tiste, ki si projekta ne bodo mogli ogledati v živo, bo na spletni strani Pokrajinskega muzeja Maribor na voljo istoimenska virtualna razstava.

Tako je vsaka institucija “šla na svoje”

Najprej je bila na okrogli mizi na kratko predstavljena vsaka institucija zase. Predstavniki so pojasnili preteklost in sedanjost posamezne institucije ter tako osvetlili dogajanje znotraj nje. Kustodinja Tina Varl je tako predstavila Pokrajinski muzej Maribor: “Po 120 letih smo Pokrajinski muzej Maribor, torej s statusom pokrajine. Ukvarjamo se z zbiranjem premične dediščine na tem območju, ne samo v Mariboru, ampak tudi v pridruženih občinah.”

Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko je dva meseca po ustanovitvi ustanovilo društveno Knjižnico, poznejšo Študijsko knjižnico, od leta 1975 Univerzitetno knjižnico Maribor. Danes je to osrednja knjižnica mariborske univerze in obsega tako “klasično” kot tudi digitalno gradivo. Bogati fond odraža 120 letno tradicijo.

Zavod za spomeniško varstvo Maribor je bil ustanovljen leta 1959, leta 1964 so se mu pridružili še naravovarstveniki. Leta 1999 je Območna enota Maribor postala del Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Zametki Muzeja narodne osvoboditve Maribor segajo že v leto 1947, ko je bila v Pokrajinskem muzeju v Mariboru odprta zbirka o narodnoosvobodilnem boju. To je bila prva tovrstna zbirka v slovenskih kompleksnih muzejih. Muzej narodne osvoboditve Maribor je postal samostojna ustanova leta 1958. Pestra zgodovina institucije se odraža tudi na sami razstavi.

Prizadevanja Zgodovinskega društva Slovensko Štajersko za formalno ustanovitev arhiva obrodijo sadove leta 1933 in mariborski arhiv postane prvi regionalni arhiv in istočasno prvi samostojni arhiv v Sloveniji. Pokrajinski arhiv Maribor se do leta 1952 uporablja vzhodni trakt gradu. Direktorica arhiva Nina Gostečnik je pojasnila, da je mariborski arhiv drugi največji v Sloveniji in pokriva 13 upravnih enot. Hrani pa 17 km tekočega arhivskega gradiva, ki jih hranijo v depojih.

Vsako izmed posameznih institucij je zaznamovalo veliko generacij strokovnih zaposlenih. Kulturni center sinagogo je tako zaznamoval Marjan Toš. Umetnostno galerijo pa Branko Rudolf. Prav njegova huda mravljica je postala maskota njihovega pedagoškega programa. Antoša Leskovec je bi odličen poznavalec arhivskega gradiva in obenem tudi zaposlen v mariborskem pokrajinskem arhivu. Za muzej narodne osvoboditve in Maribor nasploh ima Karl Scherbaum poseben pomen. Med drugim je bila njegova družina pomembna za industrijski razvoj mesta.

Kulturni center Sinagoga, ki deluje v edini ohranjeni srednjeveški sinagogi na Slovenskem, je svoja vrata uradno odprl 1. aprila 2001 kot dislocirana enota Pokrajinskega muzeja Maribor, po desetih letih delovanja pa se je center preoblikoval v samostojni javni zavod Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. “Sinagoga Maribor je najmanjši javni zavod v Sloveniji in na območju MOM tudi najmlajši po statusu javnega zavoda. Trenutno je tudi edini specializirani javni zavod, ki deluje na področju varstva judovske kulturne dediščine,” je še dejala Marjetka Bedrač, koordinatorica programov.

8. februarja 1954 gre na svoje Umetnostna galerija Maribor in mesto dobi prvo profesionalno ustanovo, ki se ukvarja z muzejsko – galerijsko dejavnostjo na področju moderne umetnosti. Direktorica galerije Simona Vidmar Čelik je posebej izpostavila dejstvo, da so “šli na svoje brez svoje zbirke, čeprav smo bili ustanovljeni kot muzej”. Umetnostna galerija je takrat dobila svoje prostore, v katerih deluje še danes.

Snovalci zgodovinskega društva so si poleg snovanja društva prizadevali tudi, da bi imela vsaka institucija svoj glasilo, v katerem bi strokovnjaki lahko objavili svoja znanstvena dognanja Tako se je oblikovalo glasilo, ki ga danes poznamo pod imenom Časopis za kritiko znanosti.

Strokovnjaki in raziskovalci prenašajo svoje znanje

Vsaka izmed predstavljenih institucij širi svoje delovanje in vpliv. Tako nekatere izmed njih sodelujejo denimo z Univerzo Maribor, kjer je veliko oddelkov in smeri, ki obdelujejo ista področja in teme. Pokrajinski muzej Maribor, kjer zbirajo gradivo vse do danes, tesno deluje z Filozofsko fakulteto UM.

Sodelovanje z šolami in pri različnih pedagoških projektih lahko mlade spodbuja k raziskovanju.

Muzeja narodne osvoboditve Maribor sodelujejo z osnovnimi šolami, vrtci pa tudi z univerzo. Mladim dajejo tudi možnost, da njihove magistrske naloge in doktorske disertacije pretvorijo v samo razstavo. Sodelujejo tudi mednarodno in sicer z muzeji in institucijami nekdanje skupne države. Podobno je tudi s pokrajinskim arhivom kjer pripravljajo mednarodno konferenco, kjer sodelujejo tako slovenski kot mednarodni predavatelji.

Za sinagogo je skorajda nujno, da se zaradi svoje majhnosti, povezuje z drugimi institucijami. Povezujejo se predvsem z oddelkom za zgodovino in umetnostno zgodovino mariborske univerze, sodelujejo tudi z študenti nemščine in pedagogike ter seveda tudi na mednarodni ravni.