Bralec nam je posredoval fotografije sončnega Pohorja in veselih smučarjev (in celo kolesarjev, kot je naš bralec), ki se spuščajo po pohorskih strminah. Medtem ko sami ždimo v megli, pa je zgoraj čisto drugačna zgodba. Gre za neke sorte inverzije, pri kateri gre sicer za temperaturni obrat (z meglo), a na Bellevueju je po senzorjih sodeč še vedno nekaj pod ničlo, le na soncu je precej topleje. Je pa bralec zanikal, da bi naj bilo tako mrzlo, saj je zaradi sonca čutiti, kot da je krepko nad 5 stopinj Celzija. Veliko obiskovalcev je imelo odprto zadrgo na bundah, nekateri so se sončili zgolj v jopah. Sicer je ves Snežni stadion izdatno v megli, vreme se izjasni šele nekje po Trikotni jasni.
Kot pišejo na strani arso, so ravno takšna obdobja zimskih anticiklonov najlepša za obisk hribov ali gora.
V hladni polovici leta lahko doživimo marsikaj
Kot pojasnjujejo, je temperaturni obrat ali temperaturna inverzija dobro znan pojav. Če je noč mirna in dovolj jasna, tla sevajo energijo v IR spektru valovanja in se zato ohlajajo, nato se počasi ohlaja plast zraka nad njimi. Čim daljša je noč in čim večje so sevalne »izgube« oz. količina energije, ki gre v vesolje, tem debelejša plast ohlajenega zraka nastane. Ker je hladnejši zrak težji od toplejšega, se nabira po najnižjih delih reliefa – v kotanjah, dolinah, kotlinah… rečemo, da nastanejo jezera hladnega zraka.
V hladni polovici leta pa lahko doživimo marsikaj. Mogoč je tudi primer dvojnega temperaturnega obrata, poleg plitvega prizemnega je še dvignjeni, nad katerim je zelo suh zrak (razlika med modro in rdečo črto je velika). Hladne plasti so v tem letnem času debelejše. Kadar se v višinah lepo počasi segreva, brez močnejšega vetra pri tleh, ostane hladnejši zrak dobesedno ujet spodaj, višje pa se lepo segreje. Take vremenske situacije so pogoste ob zimskih anticiklonih in so lahko najlepša obdobja za obisk hribov in gora.
