Letalski center Maribor (LCM) je danes na novinarski konferenci na športnem letališču v Skokah predstavil ključne aktivnosti ob izbiri izvajalca za letalsko obrambo pred točo z letali, ki jo sofinancira Ministrstvo kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter lokalne skupnosti treh regij. Predstavili so tudi idejni predlog za prihodnje sezone, možnosti širitve projekta na druga področja, ki so zaradi klimatskih sprememb prav tako obremenjena s to naravno ujmo.
“Žal zaradi nam neznanih interesov vsako leto prihaja do zamud delovanja obrambe pred točo, prav tako se izgubijo vsi dogovori in apeli na investitorje projekta, da se uredi financiranje le-tega. Tudi letos je bila varnost državljank in državljanov na branjenem področju ogrožena, prav tako pa tudi premoženje lokalnih skupnosti, infrastruktura, vpliv na okolje ter druge dolgotrajne posledice, ki jih lahko povzroči točna ujma.”
LMC se je prijavil šele v drugem javnem naročilu
Kot je poudaril vodja obrambe pred točo v LMC Darko Kralj, bodo s protitočno obrambo začeli pozno. Letalo, ki že leta izvaja posipanje točonosnih oblakov s srebrovim jodidom v severovzhodni Sloveniji, lahko ukrepa šele zdaj, saj je država šele zdaj sklenila financiranje.
Na prvo javno naročilo, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano objavilo 9. marca, se ni prijavil nihče. Niti Letalski center Maribor, saj nanj še niso bili pripravljeni. Ponudbe niso oddali, saj ne bi bila popolna. Ministrstvo je nato pozvalo občine k posredovanju pooblastil za ponovno izvedbo skupnega javnega naročila. Novi razpis se je iztekel 19. maja. Letalski center Maribor pa se je nanj prijavil ter končno prejel sredstva, ki bodo omogočala izvajati protitočno zaščito.
“Danes smo prejeli podpisano pogodbo z ministrstva za izvajanje zaščite pred točo, kar je tudi sprožilec naše letne sezone za zaščito pred točo. Ko je pogodba podpisana, lahko pričnemo z delom,” je dejal predsednik LCM Filip Tobias.
Država zagotavlja 2000 evrov sredstev več
Kot je pojasnil Kralj, je država letalskemu centru povečala sredstva za 2000 evrov, kar je 15 odstotkov več kot lani, a višina stroškov se je povečala veliko bolj. Zaradi prejmejo piloti tudi nižjo plačilo, kljub temu da opravljajo pomembno delo.
Skupno bo letalo lahko poletelo 23 ur.
“Sredstva imamo za teh 23 ur. Ko bo zmanjkalo, bomo obvestili investitorja , da nimamo več sredstev. Smo edini ponudniki v RS, kajti za to delo moraš imeti lokalne izkušnje, poznati moraš lokalno vreme in razmere. Drugače tega dela ne moreš opravljati.” V primerjavi letijo v Avstriji kar 300 ur: “Lahko si privoščijo preventivo, ki jo mi lahko samo sanjamo. Razbijejo tisto, kar je v razvoju. Mi bi tudi to želeli ,a s tem financiranjem ne moremo.” Sicer vsako leto mariborski piloti letijo nekoliko ur več. Tako so lani leteli okoli 25 ur in porabili za eno četrtino več sredstev kot so jih dobili.
Kralj je med drugim še poudari, da se piloti morajo odločati, kdaj bodo poleteli. Kar pa je težava, ko se pojavi več neviht naenkrat.
Mariborski cente je bogatejši za dodatno letalo
Kot je ob tej priložnosti izpostavil Tobias, si je letalski center pridobil novo letalo Cessno 340, s katerim bodo izvajali protitočno zaščito.
Skupna vrednost letala je okoli pol milijona evrov.
Novo pridobitev morajo sicer še opremiti z modifikacijami za protitočno zaščito in urediti potrebno dokumentacijo. Ker vse to traja, bo letalo pripravljeno šele prihodnje leto.
“Letalo je zelo zmogljivo, ima kabino pod pritiskom, zato nismo odvisni od vidljivost in lahko delamo bolj kakovostno,” je pojasnil. Kot je v nadaljevanju še dodal, so letalo pridobili z lastnimi sredstvi.