Šestega marca 2024 je v spominski sobi Franca Šosterja na Policijski postaji Maribor I, v Vošnjakovi ulici 1, potekala slovesnosti ob 50. obletnici otvoritve zgradbe. Slovesnost je organizirala Policijska uprava Maribor v sodelovanju s Klubom upokojenih delavcev policije Maribor. 

[[image_4_article_64156]]

Začetek gradnje tega objekta sega v leto 1972, ko so postavili temeljni kamen. Investitor gradnje je bila skupščina občine Maribor, ki je po besedah našega sogovornika predsednika Kluba upokojenih delavcev policije Maribor Mirka Ploja za zgradbo izbrala odlično lokacijo. »Moramo se strinjati, da je takratna Občina Maribor našla dobro lokacijo - na vogalu Vošnjakove in Sodne ulice. In to v družbi sodne palače in Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij. No, na eni strani je bil Hotel Turist (danes Piramida), kar z vidika takratnih miličnikov tudi ni bilo slabo,« pravi gospod Ploj.  

Del investicijskih sredstev je prispeval tudi Republiški sekretariat za notranje zadeve.  Projektant in izvajalec del pa je bilo mariborsko podjetje Konstruktor. Stavbo, od temeljev do strehe, je zgradilo v času petnajstih mesecev.

»Nastajali so zidovi brez duše, a so prostori objekta vse bolj kazali podobo svoje namembnosti. Življenje so stavbi vdahnili šele miličniki in vsi ostali zaposleni, ki so se vselili. Usodo objekta so tako pisale številne generacije, ki so in še ustvarjajo v njej in jo uporabljajo za svoje vsebine dela. In šele zatem je hiša postala prepoznavna kot ''dom miličnikov, danes policistov'',« nadaljuje Ploj. 

[[image_1_article_64156]]

Otvoritvena slovesnost na prav poseben dan 

Leta 1973 so se v novogradnjo vselili miličniki Oddelka milice Center iz Gosposvetske ceste in miličniki Postaje milice Maribor iz Cankarjeve ulice. Naš sogovornik pojasni, da je bila slovesnost prav posebna, saj je potekala na takrat največji državni praznik Jugoslavije – na dan republike. »29. novembra so se miličniki postrojili, na še toplem asfaltu, ki so ga položili istega dne, le nekaj ur prej,« opisuje Ploj.

[[image_3_article_64156]]

Tako je nova zgradba postala »drugi dom« številnim generacijam; miličnikov (policistov), administrativnim sodelavkam, snažilkam in še komu. V mesecu februarju 1974 so v to zgradbo vstopile prve tri miličnice – Ljudmila Trstenjak, Marija Fišer in Nada Mlakar. Ploj postreže s precej zanimivo zgodbo njihovega prihoda: »Prišle so v pustnem času, tako da zunanja javnost, ki jih je videla, ni vedela, ali gre za našemljene like ali za resnične miličnice? V naslednjih desetletjih se je izkazalo, da so v tem, včasih povsem moškem poklicu, postale povsem enakopravne«.

[[image_2_article_64156]]

Kot pove za naš medij, ima tudi on lepe spomine na zgradbo. Sam sicer nikoli ni uradno opravljal dela v tej zgradbi, je pa v njej preživel kar nekaj časa. »Prvič, ker sem leta 1975 stanoval zgoraj na vrhu. Tam so bile namreč včasih samske sobe. Drugi spomin pa me veže na veliko sejno sobo, v kateri smo imeli letos tudi slovesnost, takrat pa tu opravljali številne sestanke, sprejemali letne načrte, poročila …« se svojih dni v tej zgradbi spominja Ploj. 

50-letno obdobje PP Maribor so zaznamovali številni zgodovinski dogodki. Organizacija in kadrovska zasedenost enote se je v teh desetletjih spreminjala in prilagajala varnostnim razmeram. Vozni park ter ostala tehnična oprema se je prav tako posodabljala ter sledila tehničnemu razvoju.

Zbrani vsi komandirji enote, ki so tu delovali v 50-letnem obdobju

Pol stoletja je vsekakor jubilej, ki si zasluži pozornost in slovesnost. Na slovesnosti so se zbrali tisti, ki so del svojega življenja, del aktivne delovne dobe, preživeli v teh prostorih kot komandirji oziroma načelniki postaje. Ploj nam pojasni, da je v tem času enoto vodilo 14 komandirjev, dva sta žal  že pokojna, vseh preostalih 12 pa se je slovesnosti tudi udeležilo.

[[image_5_article_64156]]

Prisotni nekdanji komandirji in načelniki so bili del generacije slovenske milice oz. policije, ki je v različnih časovnih obdobjih, spremenljivih družbenih pogojih ter zahtevnih varnostnih razmerah, sooblikovala novo, sodobno policijsko organizacijo, kot je poznamo danes, pojasnjuje Ploj. Zbrani na slovesnosti so izrazili željo, da bi bili policisti bolj cenjeni in spoštovani.

Sedanji generaciji policistov in njihovim vodstvom, ki danes, v tem času, in v teh družbenih razmerah, skrbijo za varnost vseh nas, vseh Mariborčank in Mariborčanov, pa so zaželeli čim manj dela in hkrati zagotavljanje čim višje stopnje varnosti

»Kot vemo vsaka Abrahamka praviloma posega po pudru in šminki. In po 50. letih smo v pričakovanju, da bo lastnik stavbe – Mestna občina Maribor -  sproti skrbela za njeno obnovo in olepšavo. In to predvsem, zaradi ljudi (policistov), ki v njej opravljajo svoje temeljno poslanstvo,« nadaljuje Ploj in ob tem doda, da so s stanjem stavbe zaenkrat sicer zadovoljni. »Lahko rečemo, da trenutno večjih želja ali potreb nimamo. Največji problem je to, da nimamo lastnega ogrevanja, gre za stari sistem, a kot pravim, smo z delom občine kar zadovoljni,«  naš pogovor zaključi Ploj. 

*Vir fotografij: Mirko Ploj