Ploščad so s prerezom traku “Žepnega parka FERI” slavnostno otvorili župan MOM, Aleksander Saša Arsenovič, dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru ter dekan FERI-ja dr. Gorazd Štumberger. Novoodprti žepni park je plod sodelovanja oddelka za arhitekturo z Mestno občino Maribor.

Gradimo 15-minutno mesto

“Otvoritev parka je šele simbolni uvod in veselim se našega kasnejšega srečanja,” je uvodoma pojasnil župan Arsenovič. “Mesto se zaveda, da je znanje najpomembnejše za razvoj in za dodano vrednost, zato nam je v veliko veselje in izziv, ko lahko poskrbimo, da bo vpis na fakulteto višji in bo vplival na lokalno kvaliteto življenja. Žepni park je samo en kamenček v mozaiku povezovanja.”

Gradimo vse potrebno, da bo življenje v mestu vedno prijetno in, da bomo tudi po zaslugi današnjega srečanja lahko zagotovili več denarja v regijo.

“Stremimo k temu, da bi ohranili čarobnost našega mesta-15 minutno mesto: vse kar potrebuješ bi dosegli v petnajstih minutah hoje,” je še pojasnil in nadaljeval: “Ta del tukaj je os, ki povezuje stičišče narave in urbanega okolja.” Gradimo vse potrebno, da bo življenje v mestu vedno prijetno in, da bomo tudi po zaslugi današnjega srečanja lahko zagotovili več denarja v regijo. Z višjo dodano vrednostjo bomo v ponos Sloveniji in povezava med Ljubljano in Gradcem.”

Na Univerzi v Mariboru želijo v skladu s svojim poslanstvom in vizijo prispevati k reševanju družbenih izzivov v lokalnem in globalnem okolju, so pojasnili. V okviru prizadevanj za čim uspešnejši prenos znanja v okolje želimo tvorno sooblikovali inovacijski ekosistem kohezijske regije Vzhodna Slovenija skladno s Strategijo razvoja Slovenije 2030.

Simbolno, a pomembno dejanje

V imenu Univerze v Mariboru je zbrano družbo pozdravil tudi rektor Univerze, dr. Zdravko Kačič: “Mislim, da je dejanje otvoritve simbolno, a vendarle dokaz, da se  MOM in širša javnost zavedata pomena znanja in gre za pomembno sodelovanje med MOM in Univerzo. Zavedamo se potencialov in pomena regionalnosti za razvoj slovenskega prostora. V zadnjih letih poudarjena vloga regij je obet za to, da bomo lahko izkoristili potenciale, ki jih zagotovo imamo.”

Na Univerzi želijo  aktivno sodelovati pri kreiranju regionalne razvojne politike in z integracijo raziskovalno razvojne infrastrukture v prostor prispevati k razvoju gospodarstva.

K manjšemu razkoraku med kohezijskimi regijami

Po simbolni otvoritvi je sledila še okrogla miza, kjer so mnenja izmenjevali Zvonko Černač, minister SVRK, dr. Mitja Slavinec, državni sekretar MIZŠ, Aleksander Saša Arsenovič, predsednik Razvojnega sveta KRVS, Uroš Rozman, direktor RRA Podravje-Maribor, Jaro Žuraj, so-ustanovitelj podjetij Simarine & Infi7 ter dr. Iztok Kramberger, raziskovalec na področju vesoljskih tehnologij.

“Srečanje naj bo priložnost za razmislek, kako v prihodnje delati drugače, da se bo razkorak med vzhodom in zahodom v prihodnje vendarle začel zmanjševati,” je uvodoma dejal rektor, ki je vodil pogovor.

Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač je poudaril, da bo vzhodni kohezijski regiji v novem finančnem obdobju EU na voljo več kot štirikrat več sredstev kot za zahodni. “Priložnosti za različne projekte in programe bo ogromno, na regijah pa je, da te priložnosti v največji meri izkoristijo,” je orisal stanje.

Dodal je, da so v zadnjih dveh letih na državni ravni storili velik korak naprej k uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev, med drugim tudi s prizadevanji za decentralizacijo države. Prepričan je, da bi bili rezultati boljši, če bi bile uvedene pokrajine. “Regionalizacija bi privedla do tega, da bi se Slovenija razvijala ne le enakomerneje, ampak tudi hitreje,” je povedal.

V Mariboru smo priča begu možganov

Zavezanost trenutne vlade skladnejšemu regionalnemu razvoju je potrdil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. Po njegovih ocenah je pomembno tudi povezovanje znanosti z gospodarstvom.

S tem v zvezi je Arsenovič kot enega ključnih problemov, ki jih je treba nemudoma nasloviti, izpostavil beg možganov, ne le v osrednjo Slovenijo, ampak tudi v tujino. Bližnja Avstrija namreč pritegne k sebi številne strokovnjake iz regije, kar je potrdil tudi rektor Kačič.

Po besedah soustanovitelja podjetij Simarine in Infi7 Jara Žuraja prihaja že tudi do tega, da se slovenska podjetja vabi k preselitvi sedeža v tujino. Zato je nujno, da se v regiji vzpostavi ustrezna infrastruktura, še posebej, ko gre za nujno potrebno visoko tehnološko opremo. “Postavitev razvojnega centra bi bil zagotovo korak v pravo smer,” je dejal.

Podobno je povedal direktor podjetja Skylabs Tomaž Rotovnik. “Znanje že imamo. Potrebujemo pa javno infrastrukturo, ki jo bodo lahko uporabljala različna podjetja,” je dejal. “Sami smo na dobri poti in morda si bomo čez nekaj let lahko sami privoščili takšno opremo. A če želimo imeti prebojne rezultate, s katerimi bomo lahko konkurirali na trgu, potrebujemo to opremo danes,” je dodal.