Danes, 18. januarja, je na rektoratu Univerze v Mariboru potekalo slavnostno odkritje spominske plošče, s katero se obeležuje vloga zgradbe, nekoč mariborske Mestne hranilnice, nekoč prve občinske hranilnice na Slovenskem ter osrednje hranilnice na Štajerskem.

Slavnostna otvoritev s povezavo gospodarskega in akademskega sveta

Spominsko ploščo sta slavnostno odkrila rektor mariborske univerze Zdravko Kačič ter predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Prav Nova ljubljanska banka z Bankariumom, muzejem bančništva, na viden način prispevka k ohranjanju zgodovine bančništva na slovenskem, s postavitvijo spominske plošče pa so obeležili tudi nekdaj izjemno pomembno vlogo mariborske Mestne hranilnice.

[[image_1_article_62409]]

Slednja je s svojim večletnim delovanjem uspešno kljubovala različnim režimom ter oblastem ter se tako kot simbol mariborskega in štajerskega bančništva postavila ob bok ljubljanski mestni hranilnici, ki je bila na naših tleh prva.

[[image_4_article_62409]]

Mestne hranilnice in druge hranilnice so imele zelo veliko izobraževalno in ekonomsko vlogo, saj so prebivalstvo učile pomena varčevanja in preudarnega ravnanja z denarjem.

Mariborska mestna hranilnica, ki je danes osrednja stavba Univerze v Mariboru, je bila v novorenesančnem slogu zgrajena v letih 1884−86 kot poslopje Splošne hranilnice, ki je imela svoje prostore v današnjem južnem krilu stavbe ter Dekliške šole, ki je imela prostore v današnjem severnem krilu stavbe. Danes je stavba pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo, saj jo stroka uvršča med najlepše historične zgradbe v Mariboru.

Kakšen pomen je v zgodovini Maribora odigrala Mestna hranilnica?

Mestna hranilnica Maribor, prva občinska hranilnica na Slovenskem, je začela delovati 4. januarja 1862. V stavbo na Slomškovem trgu se je preselila 30. oktobra 1886.

Kot tretja največja hranilnica na Slovenskem je samostojno delovala sto let. 1. januarja 1862 je bila priključena h Komunalni banki, ki se je kasneje preimenovala v Kreditno banko Maribor.

Leta 1978 se je pridružila Ljubljanski banki – Združeni banki, leta 1994 pa je bila ustanovljena Kreditna banka Maribor. Banka je pomembno prispevala k rasti in razvoju gospodarstva in prebivalstva Maribora in okolice.

»Prostor je dobila v zame eni najlepših zgradb v severovzhodni Sloveniji, s tem pa je dobila tudi izjemen simbolni pomen. Z ustanovitvijo muzeja smo se odločili, da bomo vsako leto na kakšni za bančništvo pomembni lokaciji postavili spominsko ploščo, s katerimi želimo povezovati na simbolni ravni,« je o nekdanji Mestni hranilnici dejal Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, ponos nad tem, da so lastniki stavbe s tako bogato in za širšo skupnost pomembno zgodovino, pa je izpostavil tudi rektor dr. Kačič. 

[[image_2_article_62409]]

Pomen tudi za današnji čas

Odslej ima zgradba z danes razkrito spominsko ploščo še večji pomen za Maribor, današnja slovesnost pa je pokazala na krepitev povezav med akademskim in gospodarskim svetom.

[[image_5_article_62409]]

Kot je na slovesni otvoritvi poudaril Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, ki je nakazal vizijo Nove ljubljanske banke:

»Povezujemo ne zgolj slovenski prostor, povezujemo regijski prostor in z znanjem, ki ga bomo pridobivali v teh prostorih, s finančnimi viri, ki so naši finančni viri, suverenostjo naše institucije, 25-odstotni lastnik te banke smo mi, ki smo v tej dvorani prisotni in zato smo nanjo, na slovensko bančništvo, na slovensko znanje, na Maribor in Slovenijo lahko še toliko bolj ponosni.«