“Danes smo poravnali del zgodovinskega dolga“, je ob odkritju kipa Josipa Primožiča – Toša izpostavila Anita Mlakar, povezovalka kulturnega programa ob zaključku ene izmed večjih uspešnih investicij v športno infrastrukturo v mestu.
Včasih je treba kaj podreti, da nastane kaj lepšega
V teh dneh so na MOM končali z rekonstrukcijo in obnovo objekta Stare tribune stadiona ljudski vrt z ureditvijo okolja. Ob priložnosti pa so odkrili še kip vrhunskega telovadca, olimpionika ter umetnika, Mariborčana Josipa Primožiča-Toša. Kljub temu, da je projekt “varno pod streho”, je župan Maribora, Saša Arsenovič izpostavil, da s tem investicija ni zaključena. “Hvala vsem, ki kakorkoli pomagate in ste nam dali navdih, da smo ne le končali severno steno in južno tribuno ter s pomočjo izvajalcev tudi zahodno tribuno.” je opisal dosedanje delo.
Nismo se ustavili na zahodni tribuni, gremo naprej. Podrli smo celo teniški zid, ki je malo moj, seveda pa tudi od koga drugega. Včasih je treba kaj podreti, da lahko nastane kaj lepšega. Tam bo lepše, bo zeleno. Projektiramo namreč prvi mariborski športni vrtec.
“Nismo se ustavili na zahodni tribuni, gremo naprej. Podrli smo celo teniški zid, ki je malo moj, seveda pa tudi od koga drugega. Včasih je treba kaj podreti, da lahko nastane kaj lepšega. Tam bo lepše, bo zeleno. Projektiramo namreč prvi mariborski športni vrtec,” je še povedal.
Dogodek je potekal pred dvorano Lukna, o samem prizorišču in nadaljnjih načrtih pa je Arsenovič povedal: “Na športnem igrišču, tu za nami, je svojo športno pot začel Ivo Daneu, kjer bomo naredili legendarno košarkarsko igrišče. Ivo Daneu je za to igrišče dal ime, za kar se mu zahvaljujem. Danes je to prizorišče spominov in prihodnosti in ta prihodnost je čudovita, ker ta naš Maribor gradimo in gradimo ga skupaj.”
“Tošo je bil vizionar”
Po poti spominov se je podal tudi Miro Cerar, ki je orisal Toševo življenjsko pot in delo. Izpostavil je občutek, da je bil v primerjavi z Leonom Štukljem, telovadca sta namreč sočasno tlakovala pot orodne telovadbe, Tošo nekoliko zanemarjen in postavljen ob strani.
Gimnastika, ki je temeljila ne teznosti, na moči, se je spremenila v lepšo, dinamičnejšo telovadbo. V vzporedno varianto. Inovator tovrstnega gibanja je bil prav on.
“Leon je bil uspešnejši na Olimpijskih igrah, Tošo pa predvsem na svetovnih prvenstvih,” je izpostavil Cerar. “Tošo je bil svojevrsten vizionar v gimnastiki. Videl je dlje in to vizijo uresničeval. Gimnastika, ki je temeljila ne teznosti, na moči, se je spremenila v lepšo, dinamičnejšo telovadbo. V vzporedno varianto. Inovator tovrstnega gibanja je bil prav on,” je opisal njegov vpliv.
Ob priložnosti je zapela tudi Andreja Zakonjšek Krt, foto: Marko Pigac
Po zaključku športne kariere je Primožič svojo pot nadaljeval v kulturi, posvetil se je predvsem slikarstvu. Ob priložnosti je bila na ogled postavljena tudi razstava njegovih del.
Maja Feldin, Toševa hči, foto: Marko Pigac
Avtorica kipa Josipa Primožiča Toša je akademska kiparka Vlasta Zorko. Zasluga za postavitev kipa pa gre po besedah Maje Feldin, Toševe hčerke, predvsem Ivanu Gorjupu, predsedniku Društva za postavitev spominskih obeležij Josipu Primožiču – Tošu.
