Danes obeležujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, ki letos v ospredje postavlja moč digitalnih inovacij za spodbujanje trajnostnega razvoja. Ob tej priložnosti je na Trgu svobode v Mariboru potekala predstavitev dejavnosti ministrstva za digitalno preobrazbo, med drugim so predstavili projekte Mobilni heroji in Ugrizni se v sovražni jezik.

[[image_1_article_66275]]

»Vsi na našem ministrstvu smo zelo veseli, da svetovni dan telekomunikacij letos praznujemo prav v Mariboru. Želeli smo priti med ljudmi, da vidijo, s čim se ukvarjamo, da nismo nekje v oblaku, ampak da so stvari, ki jih delamo na našem ministrstvu, zelo konkretne in seveda jim lahko pomagajo ne samo v službi ali v izobraževalnem procesu, ampak tudi v vsakdanjem življenju,« je za nas dejala ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh.

Mobilni heroji nadaljujejo svojo izobraževanje na terenu 

Na ministrstcu sicer izvajajo številne ukrepe za dvig digitalnim kompetenc, tako med mladimi kot odraslimi, starejšimi, kot z dodatnimi spodbudami prebivalcem za vključitev v informacijsko družbo. Danes so tako na trgu med drugim predstavljali projekt ministrstva imenovan Mobilni heroji. »V lanskem letu smo dve mobilni enoti ločeno križarili po Sloveniji, v letošnjem letu pa smo dve organizaciji, ki sta v slovenskem prostoru zelo znani po digitalnem opismenjevanju in delu s starejšo populacijo – Simbioza in pa Ljudska univerza Velenje, združili moči, se skupaj prijavili na razpis ministrstva. Vse do novembra bomo tako z dvema mobilnima enotama, križarili po vseh regijah Slovenije in v čim bolj ruralnih okoljih, z namenom približati samo digitalno uporabo in starejšim pomagati, da izgubijo strah pred digitalnim razvojem,« pojasnjuje Edita Tamše, vodja projekta Mobilni heroji. 

[[image_2_article_66275]]

Tamše še nadaljuje, da so z odzivom javnosti do sedaj izjemno zadovoljni. »Lani je sodelovalo okoli 3.400 starejših iz vseh 12 okolij, obiskali smo 133 različnih občin v Sloveniji, tako da smo zajeli res širok spekter. Letos, ko pa sta na terenu dve enoti, se bomo res potrudili, da bomo vsaj enkrat obiskali domala vsako občino.« 

Do leta 2030 vsaj 80 odstotkov prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami

V krovnem strateškem dokumentu Digitalna Slovenija 2030 so na ministrstvu izpostavili, da se zavedajo, kako pomembno je, da se digitalna preobrazba osredotoča predvsem na posameznika, ob tem pa poudarili, da je potrebna tudi posebna skrb za okolje, v katerem posameznik živi. 

[[image_3_article_66275]]

»Mi si želimo, da ima do 2030 vsaj 80 odstotkov prebivalk in prebivalcev vsaj osnovne digitalne kompetence, želimo povečata odstotek strokovnjakinj in strokovnjakov na tem področju, želimo, da so vse ključne javne storitve na voljo tudi na spletu. Pri tem pa vztrajamo, da je pravi princip najprej digitalno, ne pa samo digitalno. Želimo ponuditi tudi storitve na recimo temu tradicionalen način, za vse tiste, ki se zaenkrat morda še ne znajdejo z digitalnim. Poskrbeti želimo za informacijsko varnost. Potem je tu tudi razvoj novih tehnologij. Dvigniti želimo odstotek in podjetij in organizacij, ki uporabljajo nove tehnologije, tudi umetno inteligenco in nenazadnje razvijati pametna mesta in skupnost,« za nas še pojasnjuje ministrica Stojmenova Duh.

Kaj pravijo statistični podatki o digitalnih veščinah v Sloveniji?

Statistični urad je v ponedeljek sicer objavil nekaj statističnih podatkov o digitalnih veščinah v Sloveniji. Brez digitalnih veščin je bilo po podatkih statističnega urada lani 13 odstotkov prebivalcev Slovenije. Delež je bil s 43 odstotki največji v starostni skupini od 65 do 74 let.

Med prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 74 let, jih lani osem odstotkov ni še nikoli uporabljalo interneta, kar sta dve odstotni točki več od povprečja EU. Delež je bil z 29 odstotki največji v starostni skupini od 65 do 74 let (v EU 22 odstotkov), a se je v zadnjih desetih letih zmanjšal za 38 odstotnih točk.

Mala in srednje velika podjetja so bila pri uporabi interneta pod povprečjem EU. 76 odstotkov oziroma dve odstotni točki manj od povprečja jih je imelo spletno stran, 56 odstotkov oziroma štiri odstotne točke manj profil na družbenih omrežjih, pet odstotkov oziroma tri odstotne točke manj pa jih je imelo mobilno aplikacijo za stranke.