Teden mobilnosti letos v ospredje postavlja vprašanje; Kakšna bi bila naša družba, če bi večino poti opravili z javnim prevozom ali se odločili za eno od oblik aktivne mobilnosti? Preden pa se lahko odgovori na to vprašanje je potrebno pogledati, kako bi varne in »varčne poti« lahko sploh omogočili.
Medtem ko je Lent gradbišče že dobro leto dni se na temo stopnišč in podhodov ne naredi ničesar, tako je možnost »15-minutnega« mesta zalo majhna. Četudi bi si pešec želel do destinacije v najkrajšem možnem času, je to oteženo oziroma skoraj da nevarno. Oglejte si spodnje slike:
Podhodi bi naj bili namenjeni za pešce in kolesarje, ti bi omogočali varno in nemoteno prečkanje ceste. Stopnjišča pa so narejena predvsem kot bljižnjice do mostov. Obe gradnji sta z namenom enostavne dostopnosti, a v Mariboru težko govorimo o njihovem vzdrževanju kaj še le o estetiki. Situacija je enaka ali še slabša izven centra. Na primer podhod pri Borovi vasi, ki so ga namesto očiščenja kar zaprli:
Hkrati izpostavljamo problem ohranjanja oziroma obnavljanja glavne avtobusne postaje, ki ji je že dolgo časa mesto duhov. Prav glavna postaja bi morala biti fokus občine, ki želi promovirati javni potniški promet. Medtem njen podhod, ki bi omogočil varen prehod ceste izgleda takole:
Z ukrepi, ki bi prispevali k izboljšanju infrastrukture, bi izboljšali varnost ter kakovosti življenja prebivalcev in obiskovalcev Maribora. Omogočali bi tudi lažjo mobilnost, večjo varnost ter spodbudili razvoj lokalne skupnosti.
Varnost je glavna tema, ki je bila močno zanemarjena. Na Mestno občino Maribor smo naslovili vprašanja, ki se vežejo na urejenost stopnišč in podhodov v mestu, a ponovno nismo prejeli odgovorov.