V javni razgrnitvi je nov občinski prostorski načrt Mestne občine Maribor. Zadnji takšen dokument je izpred več kot 20 let, zato so na občini po besedah župana Saše Arsenoviča zelo zadovoljni, da končno dobivajo novega. Spremembe, ki jih prinaša, sicer niso “revolucija, temveč zgolj evolucija“, je dodal podžupan Gregor Reichenberg.

Ljudem bo pomagal pri branju prostora

“Ta akt je predpogoj za realizacijo ne le želja občanov, ampak tudi vseh naših vizij za enakomeren razvoj mesta, ki gre v smeri najvišje kakovosti bivanja za vse občane,” je na današnji novinarski konferenci povedal župan.

Občinski prostorski načrt, ki je bil v Mestni občini Maribor nazadnje sprejet leta 2001, je temeljni dokument občine, s katerim so določene smernice njenega prostorskega razvoja. Na tej osnovi se načrtujejo lokalne prostorske ureditve in določajo pogoji za poseganje v prostor občine. Med drugim določa območja poselitve, kmetijska in posebna zaščitena območja, postavitev gospodarske javne infrastrukture in prometno ureditev.

 Med drugim določa območja poselitve, kmetijska in posebna zaščitena območja, postavitev gospodarske javne infrastrukture in prometno ureditev.

“Gre za izredno pomemben dokument, ki ne predstavlja v prostorskem smislu nobene prave revolucije, temveč zgolj evolucijo. Pomagal bo ljudem pri branju prostora, torej kakšna so pravila vedenja v prostoru v načrtovalskem smislu, in arhitektom in drugim strokovnjakom pri njihovem delu,” je dejal podžupan Reichenberg.

Predlogi in pripombe občanov bodo javno objavljeni

Javna razgrnitev bo potekala do 3. julija na spletni strani občine ter v razstavišču Urban na Grajski ulici. Vmes bo več javnih razprav. Podane predloge občank in občanov bodo na občini preučili in se opredelili do njih. V končni obliki pa občinski prostorski načrt potrdi mestni svet. Po besedah župana bo 23. junija seja mestnega sveta, posvečena izključno občinskemu prostorskemu načrtu, in na občini računajo, da bo v končni obliki sprejet še letos.

Predlogi in pripombe občank in občanov bodo po besedah Maje Reichenberg Heričko iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor javno objavljeni. “Zavedamo se, da bo tudi kaka nejevolja, a treba se je zavedati, da mora občina upoštevati smernice vseh nosilcev urejanja prostora in tudi svoje lastne razvojne strategije,” je pojasnila.

Andrej Žižek iz družbe ZUM je dodal, da je bilo že izdelano okoljsko poročilo in v predlaganem občinskem prostorskem načrtu ni ugotovilo nesprejemljivih posegov v prostor. Občinski urbanist Tomaž Kancler je pojasnil, da je bila izhodišče za pripravo dokumenta Urbanistična zasnova mesta Maribor, sprejeta leta 2001. Ob tem so sledili načelu varovanja prostora in okolja, ki mora upoštevati razvoj mesta. “Zeleni Maribor ohranjamo in nadgrajujemo,” je dejal.

Določa nabor možnih dejavnosti na določeni parceli

Občinski prostorski načrt določa nabor možnih dejavnosti na določeni parceli, kaj od tega bo potem dejansko na njej, pa je stvar nadaljnjih postopkov. So pa pripravljavci danes med drugim omenili načrtovano postavitev golf igrišča pod Pohorjem, novo ureditev pokopališča Dobrava ter ureditev parka ob Pekrskem potoku in Soseske Tabor.

Gramoznica Dogoše ostaja območje proizvodnih dejavnosti in infrastrukture, območje v Metavi, ki je bilo rezervirano za odlagališče nevarnih odpadkov, pa se vrača v kmetijsko rabo. Za območje kulturnega centra Pekarna je predvidena enaka raba kot doslej.

Načrt zaenkrat tudi ne prinaša spremembe lastniku zemljišča v novi soseski na Studencih, ki je po neuspešnih poskusih prekvalifikacije kmetijskega zemljišča v stavbno naselil na njem pujse. Na občini pojasnjujejo, da so sami naklonjeni širitvi poselitve v tistem delu mesta, a spremembi namembnosti nasprotuje kmetijsko ministrstvo, ki ima ključno besedo.

Podžupan Samo Peter Medved je ob tem povedal, da je bil v torek javno razgrnjen tudi državni prostorski načrt za zahodno obvoznico Maribora. “Gre za projekt, ki je čakal od leta 2007,” je pojasnil.

STA