Sprehodili smo se po ogromnem kompleksu nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT) v Melju, ki je bila največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji. Nekdanji ponos Maribora, kjer je delalo na tisoče ljudi, nemo zre v prihodnost in išče svoje mesto v njej.

Umetnostna galerija Maribor (UGM) te dni z nizom dogodkov v nekdanji tekstilni tovarni MTT napoveduje ponovni zagon Mednarodnega trienala umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl pomladi 2021. Dogajanje je umeščeno v prostore nekdanje MTT, s čimer želijo v UGM opozoriti na razvojni potencial mariborske četrti Melje, kjer je nekoč cvetela industrija, danes pa je v precej degradiranem stanju.

Ob tej priložnosti so si lahko obiskovalci tudi ogledali območje nekdanje tovarne, po kateri sta jih popeljala Uroš Dokl, kustos Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Marjan Mencigar, zadnji zaposleni v MTT.

“Stojimo na neke vrste pokopališču karier, ki so bile uspešne, na neke vrste pokopališču mesta kot industrijske prestolnice. Mesto, ki je v svoji zgodovini nosilo tudi nadimek jugoslovanski Manchester, prav zaradi skupna tovarn, ki so ustvarile celostno podobo Maribor kot tesktilne prestolnice Jugoslavije,” je ob tem povedal Uroš Dokl.

mtt 2020

mtt 2020

mtt2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 202

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

mtt 2020

Kot prva tovarna v Sloveniji pričela izvažati tkanine

Prve tekstilne tovarne so v Mariboru postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji, ki je imela takrat najmočnejšo industrijo v Jugoslaviji. Med 15 večjimi tekstilnimi tovarnami, ki so leta 1939 zaposlovale več kot 7000 ljudi, so bile Doctor in drug, Hutter, Rosner in Ehrlich.

Mariborska tekstilna tovarna (MTT) se je nahajala na območju nekdanje Hutterjeve tovarne in je nastala z združevanjem predvojnih tekstilnih tovarn. Leta 1946 so se tovarne Roteks, Jugosvila in Jugotekstil združile v podjetje Mariborske bombažne tkalnice, 1947 pa MA-VA ter Hutter in drug v Mariborsko tekstilno tovarno.

Prve tekstilne tovarne so v Mariboru postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji, ki je imela takrat najmočnejšo industrijo v Jugoslaviji.

Obe podjetji sta se leta 1949 združili v MTT. Med leti 1962 in 1990 so se priključile še Tabor – Merinka, Tovarna sukanca in pozamenterije in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk. Leta 1976 so združene tekstilne tovarne MTT zaposlovale kar 6400 delavcev. Ob MTT je v mestu delovala tudi tovarna Svila Maribor, ki je bila največje svilarsko podjetje v Jugoslaviji in ena večjih tovrstnih tovarn v Evropi.

Dokončen stečaj leta 2014

Mariborska tekstilna tovarna (MTT) je bila največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji. Leta 1951 je kot prva tekstilna tovarna v Mariboru in Sloveniji pričela izvažati tkanine. MTT je redno nastopala na sejmih v Jugoslaviji, tedanjem Češkoslovaškem in v Nemčiji. Izvažala je v Italijo, Nemčijo, na Norveško in Švedsko, v Tanzanijo, Sudan, Savdsko Arabijo, Jordanijo, Irak in Libanon.

Leta 1990 se je MTT razdružila v: MTT Tovarna tkanin Melje, Tabor, Merinka, Tovarna sukanca in pozamenterije in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk. Podjetje MTT Tekstil je v stečaju pristalo v začetku leta 2014, ko je brez dela ostalo okoli 90 ljudi.

Skoraj nedotaknjena arhitektura in najodličnejši primer stavbne dediščine pri nas

V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) so prepričani, da gre v primeru kompleksa MTT za najodličnejši primer industrijske stavbne dediščine v Sloveniji, ki bi bil lahko za vedno izgubljen. Po neuspešnih prodajah se objekt, ki leži ob reki Dravi v Melju, še vedno prodaja po kosih. Velik del kompleksa sestavlja skoraj nedotaknjena arhitektura Saše Deva in Jaroslava Černigoja.

V UGM-u si želijo, da bi mesto ustrezno zaščitilo to kulturno dediščino, v njej vidijo tudi možnost revitalizacije Melja, kar naj bi podpirala tudi aktualna mestna oblast.