Nepoznavalci grafite zlahka označijo kot vandalizem, kljub pomenu, ki se pogosto skriva za njimi. Od enostavne samopromacije do globjih pomenov, kot je subtilna ali izrazita kritika mesta oziroma družbe nasploh. Večina pogosto ne prepozna ali ceni različnih stilov grafitov, ki jih lahko vidimo na ulicah danes.
"Čečkanje" po urbani podobi mesta
Grafiti so umetniška oblika, ki se nenehno spreminja. Pogosto umetniki dodajajo ali prebarvajo dela drugih, s čimer ustvarjajo povsem nova umetniška dela. Problem pa se pojavi, kadar se prebarvajo ali "počečkajo" dela, ki so bila skoraj da simbol stavbe oziroma mesta kjer je bil narisan. O tej temi smo se, naš spletni medij Maribor24, pogovarjali z mariborsko legendo grafitiranja Teosonom.
[[image_2_article_64232]]
Umetniško ime Teoson pripada samouku grafitarju in tetoverju Teu Ivančiču, ki je pustil svoj pečat na mariborski mestni kulturni krajini. Za mnoge Mariborčane je Teoson sinonim za umetniško ustvarjanje, ki je nekoč krasilo mestne zidove, od ikonskih "kur" na steni Srednje elektro-računalniške šole Maribor, stene Osnovne šole Leona Štuklja in stadiona Ljudski vrt. Njegove umetnine so bile nekakšna vez med ulico in umetnostjo, na žalost je večina le-teh danes prebarvanih.
Njegovo tetoversko delo si lahko ogledate na Instagram profilu @teoson_tattoo.
Grafiti, ki jih lahko kličemo umetnost, zahtevajo veliko časa, znanja, potrpljenja, seveda pa proračun, ki po navadi gre iz žepa umetnika. Teoson izpostavlja, da je grafitarska scena v Mariboru zelo majhna in lokalno obarvana. Peščica grafitarjev, ki v Mariboru še ustvarjajo, so večkrat razočarani, saj se njihove stvaritve prebarvajo ali jih nekdo poriše in uniči prvotno sliko. Tudi "grafiti turistov", ki bi prišli ustvarjat iz drugih mest, je izjemno malo.
"Grafitarske kulture ne moreš omejevati."
Prva legalna grafitarska stena je bila odprta leta 2021 pod rondojem na Lackovi cesti. Naj bi bila prostor, kjer bi lahko grafitarji izražali svojo umetniško nadarjenost brez strahu pred sankcijami ter se preizkušali v ustvarjanju ulične umetnosti. Druge stene se nahajajo na Streliški ulici, v Mladinskem kulturnem centeru Maribor in podhodu pri centru City. Hkrati pa legalne stene, kljub dobri nameri, niso trajna rešitev.
[[image_1_article_64232]]
"Raje narediš na ulici nekaj kar ostane, če že vložiš svoj čas in denar, kot pa za eno sliko na socialnih omrežjih in ti čez en teden nekdo brez občutka preko nekaj napiše," poudari Teoson. Prav zaradi nespoštovanja, do obstoječega grafita, v katerega se je vložil trud in čas, se grafitarska scena krči, saj vedno manj grafitarjev vidi smisel v vlaganju v ustvarjanje. Teoson našteje zahteve, s katerimi se mora grafitar začetnik soočiti: dragi spreji in zahtevnost njihove uporabe, potrebno poznavane scene in nenehno učenje ter spoštovanje izkušenih grafitarjev.
Grafitarsko sceno Maribora lahko spremljate na Instagram profilu @mb_zoo.
Istočasno nastane problem, saj zaradi majhnega števila grafitarjev, tudi tisti, ki bi se želeli podati na to pot, ne najdejo učitelja oziroma se ne zavedajo dela in sredstev, ki bi jih morali vložiti. "Grafitiranje je postal drag šport," omenja Teoson. Kljub potencialu, ki ga ima grafitiranje za polepšanje mesta Maribor, zadostne podpore, v smislu tečajev in ponudbe dela, grafitarjem ni. Teoson razloži: "Nismo tako veliki, da bi imeli obe sceni razviti. V večjih mestih so ljudje, ki rišejo samo legalno ali samo ilegalno. Nekateri niti ne delajo sten, včasih delajo samo vlake in metroje."
Čeprav so grafiti hitro označeni kot vandalizem, v resnici predstavljajo svobodo izražanja in identiteto kraja, kjer so ustvarjeni. Ta kratkotrajna umetnost opominja na ohranjanje in spoštovanje umetniške dediščine, ki je sestavni del vsakdanjega mestnega življenja. Hkrati pa nikoli ne vemo, kateri med mladimi grafitarji bi lahko postal nov Banksy.
