Danes, 20. oktobra, beležimo dan prve pisne omembe Maribora, zato meščankam in meščanom ob tem prazniku Mestna občina Maribor poklanja številne aktivnosti, ki so jih poimenovali Dan Maribora 2023 – Povezujemo meščanke in meščane ter spoznavamo naše mesto. Z željo, da bi spoznali našo mestno zgodovino, skozi obisk predmestja in mestnih gričev, že tretje leto zapored skupaj s kulturnimi zavodi in javnimi podjetji organizirajo številne brezplačne aktivnosti za občanke, občane mesta in obiskovalce. Ker je danes za naše mesto izjemno pomemben dan, smo pripravili zgodovinski pregled dogodkov pomembnih za razvoj Maribora.
Najstarejši sledovi poselitve segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št.
Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, ima dolgo in bogato zgodovino, ki sega vse do prazgodovinskih obdobij. Najstarejši znani sledovi poselitve Mariborskega okrožja segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., kar ustreza bakreni dobi. Ta čas je bil zaznamovan z izdelavo kovine, bakra, iz bakrovih rud. To odkritje je sprožilo razvoj montanistike, barvne metalurgije, livarstva in trgovine z izmenjavo surovin in končnih izdelkov, med katerimi je prevladovalo orožje. Ostanki naselbin iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. so bili odkriti med gradnjo mariborske obvoznice pri Radvanju, pa tudi na področju Malečnika.
Rimski vpliv na Maribor se je začel v zadnjih letih pr. n. št. in na ozemlju današnjega Maribora je nastala manjša rimska naselbina, ki je bila prehod čez reko Dravo in križišče cest proti Celju, Ptuju in Virunumu. Maribor se je nahajal na meji med rimskima provincama Norik in Gornja Panonija.
Panonija, Foto: Wikipedija.
V naslednjem obdobju je bilo Maribor pod različnimi tujimi vladarji. Okoli leta 745 so germanski Franki zavzeli kraje, ki so bili predniki Slovencev. Maribor je šele leta 1147 postal del Štajerske, ki pa je postala vojvodstvo leta 1180.
Prva omemba gradu sega v leto 1164
Prva omemba gradu v Mariboru sega v leto 1164, medtem ko je naselje prvič omenjeno leta 1204. Grad se je imenoval Marchburg, kar pomeni “grad v marki,” kjer je marka označevala obmejno grofijo. Naselbina se je razvijala ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod gradom.
Foto: Kamra.si
Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem Matije Korvina leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683.
Sledilo je nekaj pomembnih dogodkov, ki so Maribor oblikovali najprej kot trg nato kot mesto. Le 44 let zatem, ko je bil Maribor prvič omenjen kot naselje, je prvič omenjen tudi kot današnja stolnica.
Maribor je postal trg leta 1254 in kmalu zatem je dobil mestne pravice. Z zmago Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. leta 1278 se je mesto hitro razvijalo. Gradnja obzidja s stolpi, jarkom in trojnimi vrati je sledila, hkrati pa je trgovina, obrt in vinogradništvo cveteli. Maribor je imel monopol nad trgovino s Koroško.
Mesto se je razvijalo tudi kulturno in gospodarsko, zlasti po prihodu Židov, ki so se ukvarjali s trgovino in denarništvom. V jugovzhodnem delu mesta so živeli v getu z lastno sinagogo. Slovenci so prebivali v severozahodnem delu mesta v Slovenski ulici.
Foto: Kamra.si
Mesto je nadaljevalo svoj razvoj skozi stoletja, zgodovinski mejniki pa vključujejo gradnjo Rotovža leta 1515, ustanovitev gimnazije s strani jezuitov leta 1758, ustanovitev glavne šole leta 1782 in prva tiskarna leta 1795. Železniška povezava z Dunajem in Trstom leta 1846 je prinesla nov val razcveta. Leta 1852 je bila zgrajena gledališka stavba.
Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor, kamra.si
Leta 1866 je Maribor postalo samoupravna občina, 1899 pa je bilo zgrajeno Narodni dom, ki je postalo središče političnega, gospodarskega in kulturnega življenja štajerskih Slovencev. Maribor se je nato razvijal tudi na področju izobraževanja, športa, politike in kulture.
Univerza v Mariboru je bila ustanovljena leta 1975 in postala pomemben del mesta. Leta 1990 so potekale prve demokratične volitve na območju občine Maribor, ki so prinesle politične spremembe. Leta 2012 je Maribor postalo Evropska prestolnica kulture, kar je poudarilo bogato kulturno življenje mesta. Na športnem področju je nogomet ključna panoga, pri čemer so nogometaši NK Maribor večkrat uspeli v Ligi prvakov.
Foto: Univerzitetna knjižnica Maribor, kamra.si
Obnova Koroške ceste in Lenta
V zadnjih letih je bilo veliko sprememb, vključno z obnovo Koroške ceste v centru mesta leta 2020, ki je prinesla svež videz mestnega središča. Prvič se osrednji trg mesta omenja leta 1315. Na Glavnem trgu se je vse do srednjega veka pa do prve polovice 20. stoletja odvijala živahna trgovska dejavnost. Na sredini trga stoji Marijino znamenje (kužno znamenje), ki je bilo postavljeno leta 1743 na mestu starejšega iz leta 1681. Izdelal ga je Jožef Straub po naročilu mariborskih meščanov v zahvalo za prenehanje kuge v mestu. Mestna hiša ali rotovž je bila zgrajena leta 1515. Sedanjo renesančno obliko je dobila med letoma 1563 in 1565.
Gotovo pa med pomembne novosti šteje tudi prenova Lenta. Ime Lent izvira iz stare nemške besede Lander, kar pomeni prostor za pristajanje, saj je bilo tu pomembno pristanišče, kjer je letno pristajalo do 1100 rečnih splavov. Tu je stala zelo pomembna vodna utrdba – Dravske Benetke. Nastala je v 16. stoletju. Leta 1919 so Lent poimenovali v Pristan. V 80-tih letih 20. stoletja so začeli Lent načrtno obnavljati in danes ga poživljajo številne gostilne, kavarne, obnovili pa so tudi starejše hiše, kar daje Lentu čar starinskosti. Daleč naokoli je znana 400 let stara vinska trta sorte žametovka ali modra kavčina, ki je najstarejša na svetu in še danes rodi.
Na Lentu se odvijajo tudi različne prireditve, prva odmevnejša je bila Splavarski krst leta 1985. Od leta 1993 se tu odvija Festival Lent, ki je privabil mnoge ljudi od blizu in daleč. V zadnjem obdobju pa, kot je že znano, Lent doživlja popolno preorazbo. Na zaključek vseh del in čisto končno podobo pa bomo morali še malo počakati.
