Včeraj je bil v Pokrajinskem muzeju Maribor prav poseben večer. Kustosinja likovne zbirke Valentina Bevc Varl je namreč predstavila izbrana likovna dela in njihove zanimive zgodbe, vezane na vsebino, avtorja, upodobljenca ali nekdanjega lastnika.

Izmed več kot tisoč slikarskih kosov, ki jih hranijo v muzeju, je kustosinja izpostavila tiste, ki so še posebej zanimivi ali imajo kakšno posebnost.

“Ne bomo se ukvarjali z umetnostjo kot tako, temveč s slikarstvom v kulturno zgodovinskem kontekstu, kar je tudi naše poslanstvo,” je uvodoma dejala Bevc Varl.

Grof, ki ima v Mariboru svojo grobnico

Delo z naslovom Grof Janez Khisl na mrliškem odru iz leta 1637 je bilo nekoč v kapeli mariborskega gradu. Kar je zanimivo pri družini Khisl, je to, da imajo pod zemljo Frančiškanske cerkve grobnico, tako kot Habsburžani na Dunaju, kjer so pokopani. Tudi Janez Khisl, upodobljen na sliki, je tam pokopan. V sami cerkvi mu je sin dal postaviti spominsko kapelo, kjer je ta slika prvotno visela.

Zanimivo na tej umetnini je to, da je platno večje od okvirja in je spodnji del upognjen. Prav na tem delu pa je zapis, ki govori za koga gre na umetnini, katere posesti je imel, kdaj je umrl.

Izpostavljena so bila tudi slikarska dela, ki niso bila narejena po globoki želji umetniškega ustvarjanja ampak kot motiv, kot predmet prošnje.

Taka dela so v muzej prinašali plemiči. Velikokrat je na njih upodobljen bolnik v postelji, ki se s sklenjenimi rokami obrača na Črno Madono, da bi mu pomagala do ozdravitve. Iz teh slik lahko sklepamo na podobe takratnih meščanov, kakšno je bilo pohištvo, oblačila tistega časa.

V zbirki muzeja so tudi dela iz cerkev. Ta so postala del muzejskih predmetov v času, ko so bile cerkve v obnovi.

Uprizorjena oblačila razkrivajo čas nastanka

Posebnost na slikah so tudi oblačila, ki so na njih upodobljena. Prav z njihovo pomočjo lahko zaposleni v muzeju datirajo nekatera dela, pri katerih obdobje nastanka ne bi mogli določiti. Tako se je zgodilo tudi pri portretu Frančiške Herzog.

Gre za čas okoli leta 1660, za katerega so bili značilni spuščeni ovratniki, čipke, napihnjeni rokavi, težki materiali, stisnjen pas in čudovito okrasje v laseh in nakit, ki ustreza temu času. Pri natančnem opazovanju lahko prepoznamo, da ima dekle v roki cvetlico, kar je lahko element, ki opozarja na minljivost. “Mogoče tudi na to, da je deklica umrla. To ne vemo. Ampak cvetje, ki odcveti, propada opominjajo na minljivost.”

Čeprav je znano ime dekleta na fotografiji, strokovnjakinja, ki se je z njeno družino ukvarjala, ne najde podrobnejših podatkov: “V 17. stoletju, v matičnih knjigah je ne najdemo.”

Nekaj informacij o družini Herzog je zapisanih na hrbtni strani slike, ki jo je naslikal Roman Pachner ml., katerega oče se je poročil v družino Herzog. Avtor dela je zgodovino svoje družine zapisal na hrbtno stran slike, a njegov zapis ne seže tako daleč, da bi lahko pričal o dekletu na sliki.

Med umetninami so se znašli tudi portreti medičar, svečar, Franca Josefa Wibmerja iz začetka 19. stoletja, katerega hiša stoji še danes.

Gospa v vijoličasti obleki

Na portretih pa so upodobljeni tudi številni Mariborčani. V muzeju hranijo okoli 30 del Eduarda Linda. Za nekatera vedo kdo je uprizorjen, za druge pa ne. “Zanimivo je to, da je nekaj arhivskih virov, kjer piše, za koga vse je slikal.”

Med njegovimi deli je tudi slika ženske v vijoličasti obleki. Bevc Varl je prebrala tudi citat umetnika ob sliki: “Naslikal je eno delo za Terezijo. Mislim, da je to morala bila njegova prijateljica, simpatija, nekdo, ki mu je bil blizu”.

Portreti županov pričajo o njihovem delu

Zaslužni portreti velikokrat prikazujejo pomembne Mariborčane, kot so na primer nekdanji župani. Vsi portreti županov pa imajo nekaj skupnega, in sicer imajo upodobljeni moški v rokah listine in na mizah predmete, ki pričajo o tem, kaj so za mesto naredili. Tako lahko na enem izmed njih zasledimo na primer načrte prve gimnazije.

Tudi evropske mojstre hranijo

V muzeju pa so tudi nekateri evropski mojstri, med njimi tudi delo Babilonski stolp, za katerega ne vedo, kdo je avtor.

“Babilonski stolp je tema, ki je bila mnogokrat naslikana. Še moderni umetniki poseganju po njemu.”

Mariborčan, ki je ostal neznan

V muzeju hranijo tudi dela Mariborčana, ki je ostal dolgo časa neznan. Govora je o Antonu Nowaku. Njegova dela so po zapuščini njegove sestre v muzeju.

Zadnja predstavljena slika je bil portret mame in njene hčere. Prikazuje Marijo Pachernik in Vido. Dekle na sliki je zaradi različnih političnih nagnjen in slabih izkušenj, ki jih je imela v državi po letu 1945, živelo v Ameriki.

Ko se je po materini smrti odpravila čez lužo, je s sabo vzela zgolj tri stvari, in sicer ovalni portret, stensko uro in eno srebrno posod, ki je bilo poročno darilo. Po njeni po smrti leta 2009 je portret pristal v muzeju.