Maribor vse bolj utrjuje položaj med slovenskimi mesti, ki stavijo na zeleno mobilnost. Z nedavnim obiskom predstavnikov Evropske komisije in podjetja Petrol, vodilnega slovenskega partnerja v projektu MULTI-E, je mesto pokazalo, kako sistematično gradi svojo prihodnost na elektriki; od javnega prometa do polnilne infrastrukture.
Projekt MULTI-E prinaša elektrifikacijo javnega prometa
Vključitev Maribora v projekt MULTI-E pomeni pomemben korak v smeri posodobitve, trajnostnega razvoja in razogljičenja mestnega prometa, so nam povedali v mestni upravi. "Konkretno bo projekt mestu prinesel več neposrednih koristi, kot so elektrifikacija javnega prometa. Del avtobusnega voznega parka bo prešel na električna vozila, kar pomeni čistejši zrak, manj hrupa in nižje emisije toplogrednih plinov. Preko projekta bomo lahko nadalje razvijali polnilno infrastrukturo, vse to pa pozitivno vpliva na večjo multimodalnosti. Omenimo lahko tudi okoljske koristi, kot so zmanjšanje emisij CO2 in zmanjšanje hrupa."
14 električnih avtobusov in električni vlakec
Flota mestnih avtobusov se je nedavno okrepila s štirimi novimi električnimi vozili in tako zajema skupno 14 električnih avtobusov, kar znaša 18 odstotkov vseh avtobusov. Nova vozila so dolžine 9,5 metra, so energetsko učinkovita, ponujajo večje udobje za potnike in omogočajo nižje obratovalne stroške. Imajo 60 potniških mest, vključno s prostorom za invalide. Baterija omogoča delovanje skozi cel dan.
"Projekt smo uspeli financirati s kombinacijo občinskih sredstev in državne spodbude s strani Ekosklada, kar pomeni, da občinski proračun nosi bistveno manjše breme. Celotna investicija znaša 2.248.600,00 evrov, od tega je Ekosklad sofinanciral 1.632.192,00 evrov."
Na področju elektrifikacije gredo še korak dlje. Trenutno že, kot smo zapisali, uporabljajo 14 električnih avtobusov, v tem tednu je začel voziti električni vlakec, v načrtu so še trije električni kombiji za integrirane linije.
Investicije v letu 2025 (vlakec in trije E-kombi) znašajo: 562.800,00 evrov za e-vlakec ter 245.400,00 evrov za tri e-kombije. Za e-vlakec so prejeli sofinanciranje v vrednosti 373.568,00 evrov, za tri e-kombije pa 196.320,00 evrov.
Električno floto bodo še razširili
V prihodnjih dveh letih načrtujejo širitev flote s 30 dodatnimi električnimi vozili. "Poleg investicij v letu 2025 tako v letih 2026 in 2027 nabavljamo osem 18-metrskih e-busov in deset 12-metrskih e-busov za G in P linije, tri dodatna vozila za prevoze na klic Maister, dva 6-metrska električna avtobusa in tri 8-metrske avtobuse za integrirane/šolske linije. S tem bo naša flota obsegala že 44 električnih vozil oziroma avtobusov, s čimer bomo prej kot načrtovano uresničili cilj po elektrifikaciji polovice voznega parka do leta 2030."
Skupna vrednost investicij v letih 2026 in 2027 za 26 električnih avtobusov znaša 14,1 milijona evrov, od tega Republika Slovenija preko Ekosklada sofinancira z 11,2 milijona evrov. Poleg tega Mestna občina Maribor vlaga v polnilno infrastrukturo, ki bo omogočila zanesljivo in hitro oskrbo vseh vozil. "S tem želimo ne le zmanjšati emisije CO₂, ampak tudi postaviti zgled drugim skupnostim, da je prehod v čistejši promet mogoč."
Dolgoročni načrti za prihodnost električnega javnega potniškega prometa v Mariboru bodo sicer določeni v novi občinski celostni prometni strategiji, ki je trenutno v izdelavi. Vsebovala bo več poudarka na digitalizaciji, izboljšanju dostopnosti, prednosti v križiščih za avtobuse in na izboljšanju same kakovosti storitve. "Naš cilj je ustvariti uravnotežen prometni sistem, kjer imajo prednost tisti načini premikanja, ki so prijazni do okolja in ljudi."
Mreža javnih polnilnic za električna vozila
Maribor ima ob tem tudi razvejano mrežo javnih polnilnic za električna vozila. Tako imenovane AC (11–22 kW) polnilnice in DC/hitre (nad 50 kW) so na več lokacijah v središču mesta, soseskah in v javnih garažah. Infrastrukturo upravljajo tako občinski kot komercialni operaterji, dostop pa je mogoč prek aplikacij in kart z gostovanjem. Za e-kolesa so možnosti polnjenja trenutno zagotovljene na prenovljenem Lentu.
Odvečno priključno moč bi lahko uporabili za nočno polnilno infrastrukturo
V sklopu zamenjave javne razsvetljave pričakujejo več kot 80-odstotni prihranek električne energije ter moči, zato se lahko pojavijo območja z odvečno priključno močjo, ki bi jo lahko uporabili za druge namene. "V sodelovanju z Energetiko Maribor razvijamo študijo o možnosti uporabe odvečne priključne moči na obstoječih drogovih javne razsvetljave za postavitev nočne polnilne infrastrukture za električna vozila, zlasti v spalnih naseljih. Podoben sistem že deluje v Veliki Britaniji in Nemčiji, kjer občine s tem omogočajo trajnostno mobilnost v soseskah brez zasebnih parkirnih mest," še sporočajo z občine.
"Dolgoročno razmišljamo tudi o širitvi mreže z električnimi kolesi"
Na vprašanje, ali morda načrtujejo uvedbo enotnega sistema javne mreže električnih koles v Mariboru in okolici, podobno kot na Koroškem, odgovarjajo: "Maribor že ima javno mrežo koles, ki sicer niso električna. Mestna občina Maribor sistematično širi in posodablja kolesarsko mrežo v skladu s strategijo trajnostne mobilnosti. Kratkoročno so v pripravi novi odseki kolesarskih poti, ki bodo povezali obstoječe mreže, zlasti v mestnem središču in ob glavnih prometnicah. Dolgoročno pa si prizadevamo vzpostaviti celovito mrežo varnih kolesarskih poti, ki bo pokrivala vse mestne četrti in povezovala urbano območje z okoliškimi naselji."
Sistem Mbajk z 39 postajami in več kot 300 kolesi, nadaljujejo, deluje zelo uspešno - tako po številu uporabnikov kot po številu izposoj. Statistike kažejo, da povprečna vožnja traja približno 13 minut, kar potrjuje njegovo učinkovitost znotraj koncepta 15-minutnega mesta. Širitev se bo nadaljevala. Cilj je preseči 70 postaj, ki bodo umeščene v vse mestne četrti ter bližino šol, trgovin, zdravstvenih ustanov in drugih ključnih storitev. "Dolgoročno pa razmišljamo tudi o širitvi mreže z električnimi kolesi, kar bo opredeljeno tudi v občinski celostni prometni strategiji."
E-skiroji: Mestni redarji nimajo pooblastil, kot jih ima policija
Ker tudi v Mariboru zaznavajo trend naraščanja uporabe e-skirojev, nas je zanimalo, ali bodo na tem področju uvedli kakšna posebna pravila oziroma omejitve. Na Mestni občini Maribor pravijo, da njihovi redarji na tem področju ne zaznavajo izrednih težav, kar je najbrž posledica tega, da v mestu ni točke za izposojo e-skirojev.
"Poudariti je treba, da je nadzor vožnje z e-skiroji za mestne redarje otežen, saj nimajo pooblastil, kot jih ima policija. Glede na to, da je vožnja v peš coni v MOM dovoljena, lahko redarji nadzirajo samo voznike, ki hitrosti ne prilagodijo pešcem. Lažje izvaja nadzor policija, ki lahko preverja tehnične karakteristike oziroma, ali je skiro predelan, da dosega večjo hitrost. Mestni redarji tega ne smejo. Prav tako lahko policija uporabi ročne merilnike hitrosti - tudi za to redarji nimajo pooblastil."
Doktor Maister prepeljal že več kot 800 potnikov
Mini vozilo Doktor Maister je od začetka voženj 8. septembra letos do zdaj prepeljal že več kot 800 potnikov. "Glede na to število začetek voženj ocenjujemo kot uspešen, samo storitev pa kot dobrodošlo dopolnitev mestnega potniškega prometa."
[[image_1_article_81850]]
Mestna občina Maribor ima še dve električni vozili v sklopu projekta Prostofer, mestno redarstvo pa pri svojem delu uporablja eno električno vozilo. Podjetja Skupine JHMB imajo skupno 12 službenih osebnih vozil na električni pogon in enega s hibridnim pogonom. Delovna vozila za izvajanje storitev podjetij (npr. avtobusi) v to število niso všteta.
Vključitev električnega vlakca pa na občini vidijo kot dopolnitev zelenih oblik mobilnosti, dopolnitev ponudbe javnega potniškega prometa, ki spodbujajo okolju prijazno raziskovanje mestnega jedra in njegove okolice. "Hkrati želimo, da se projekt povezuje z obstoječimi turističnimi programi, kulturnimi potmi in drugimi trajnostnimi pobudami v mestu. Tako bi vlakec postal ne le atrakcija, temveč tudi povezovalni člen v sodobni in trajnostno naravnani turistični ponudbi Maribora. Tudi v Strategiji slovenskega turizma 2022 - 2028 je poudarjen zelen prehod in butičnost in prepričani smo, da vlakec predstavlja oboje."
Testirajo primere dobrih praks iz tujine ali inovativne rešitve na različnih področjih
Zanimalo nas je še, katere nove projekte trajnostne mobilnosti občina načrtuje v prihodnje in kakšno podporo pri tem pričakuje od Evropske komisije? Na občini odgovarjajo, da trenutno sodelujejo v več programsko-razvojnih projektih z Evropsko komisijo, kjer se testirajo primeri dobrih praks iz tujine ali inovativne rešitve na različnih področjih. "Na področju javnega potniškega prometa in mobilnosti tako trenutno izvajamo projekte, vezane na krožno gospodarjenje, kjer bomo testirali uporabo rabljenih baterij iz avtobusov kot hranilnik energije (Projekt CE4CE), prioriteto v križiščih za električne avtobuse in vpeljavo ekovožnje v električnih avtobusih (projekt E-MED), nadgradnjo digitalizacije v trajnostni mobilnosti (nadgradnja aplikacije MMobilnost za vse oblike mobilnosti in vključitev mariborskih podatkov o mobilnosti v evropske platforme za dostopnost (vključno za invalidi) - Projekta Degree4Alps in Mission), testiranje prevozov na klic (Degree4Alps)."
Dodatno še v okviru projekta GRETA, ki ga sofinancira Interreg Centralna Evropa, testirajo vzpostavitev urbanega konsolidacijskega centra oziroma pretovorne točke z izposojo manjših okolju prijaznih dostavnih vozil za razogljičenje in optimiranje t.i. zadnjega kilometra dostave v mestno jedro.
Projekt DANOVA NEXT, ki ga sofinancira program Interreg Podonavje, pa si prizadeva za izboljšanje dostopnosti javnega prevoza za slepe in slabovidne osebe, za gluhe in naglušne ter za osebe z omejeno mobilnostjo v Podonavju.
V sklopu pilotnih aktivnosti projekta v Mariboru nadaljujejo z izvedbo ukrepov za izboljšanje dostopnosti glavne avtobusne postaje, in sicer bodo v sklopu projekta izboljšali dostopnost spletne strani izvajalca mestnega potniškega prometa, nabavili slušno zanko, izvedli usposabljanje za zaposlene.
"S tem bomo pomembno prispevali k ustvarjanju bolj vključujoče in dostopne družbe za vse. Hkrati pa bodo vsi projekti trajnostne mobilnosti identificirani v celostni prometni strategiji, ki bo osnova za pridobivanje sofinanciranja tudi iz skladov Evropske komisije," zaključujejo na občini.
