Danes se je z generalnim direktorjem UKC-ja srečalo okoli 20 predstavnikov okoliških občin. Osrednji namen srečanja je bil vzpostavljanje skupnega jezika za iskanje rešitev na področju zdravstva. "To srečanje z okoliškimi župani je namenjeno predvsem odprtemu dialogu o sodelovanju na primarni ravni zdravstvene oskrbe. Skupaj želimo kot regija iskati rešitve za izzive, kot sta pretočnost bolnikov skozi urgentni oddelek in naraščajoča krhkost starejših pacientov. Razpravljamo o tem, kako zmanjšati podaljšana bolnišnična bivanja ter kako učinkoviteje urediti področje dolgotrajne oskrbe. Prepričani smo, da lahko z dialogom, ki ga vodimo z zdravniki koncesionarji, direktorji zdravstvenih domov in župani, vključimo tudi širše socialno okolje. Na ta način lahko izboljšamo pretočnost na urgenci, zmanjšamo obremenitve urgentnih zdravnikov ter okrepimo sodelovanje med primarno ravnjo in Univerzitetnim kliničnim centrom," je razložil prof. dr. Vojko Flis, dr. med., generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Poudaril je tudi, da so ljudje v zdravstvu preobremenjeni in da se je tega izziva mogoče učinkoviteje lotiti le s skupnimi močmi. To srečanje so označili kot uvodno, na naslednjem pa se bodo dogovorili o konkretnih težavah in razpravljali o možnih rešitvah.

Pogovor tekel o družbenih težavah, ne le medicinskih 

Za učinkovito reševanje problematike, vidi dr. Flis rešitev v vzpostavljanju odkritega dialoga: "Danes smo želeli predvsem prisluhniti, s kakšnimi težavami se župani srečujejo pri vprašanju koncesionarjev in družinskih ambulant. Z naše strani pa smo predstavili izzive, s katerimi se srečujemo na urgentnih oddelkih – denimo pri tako imenovanih krhkih bolnikih ali pri starostnikih, ki jih njihove družine ne morejo več sprejeti nazaj domov in za katere je treba najti ustrezno namestitev. Pogovor je tekel o težavah, ki niso zgolj medicinske narave, temveč imajo tudi družbeni in socialno-medicinski značaj. Prepričani smo, da se takšnih izzivov lahko učinkoviteje lotimo le skupaj. Gre za dialog, v katerem želimo razumeti, kje prihaja do nesporazumov in zakaj na določenih področjih ne najdemo skupnega jezika. Morda zato, ker se premalo pogovarjamo in preveč govorimo drug mimo drugega. Nekdo, na primer, trdi, da so družinske ambulante zaprte, na drugi strani pa zdravstveni delavci opozarjajo, da se o njih govori brez poznavanja njihovega dela. Zato želimo vzpostaviti odprt in iskren pogovor. Ne gre za prisilo, temveč za pripravljenost na sodelovanje in dobro voljo, ki lahko prineseta veliko več kot medsebojna obtoževanja, kdo je kriv in zakaj stvari ne potekajo, kot bi morale. Verjamemo, da je to začetek konstruktivnega dialoga, ki bo vodil v dobre rešitve." 

Ponudba za gradnjo je stroškovno presenetila 

Če bi sprejeli ponudbo za gradnjo, bi zmanjkalo denarja za opremo, brez katere si bolnišnice ni moč predstavljati: "Ponudba, ki smo jo prejeli, nas je glede višine resnično presenetila, saj dobro vemo, koliko običajno stanejo posamezni elementi gradnje. Kot zanimivost – morda skoraj anekdota – je bil v ponudbi beton v Mariboru ocenjen kar dvainpolkrat dražje kot v Ljubljani. Morda je razlog res “nekaj v zraku”, kot pravimo v šali, a razlike so bile pri več postavkah tako velike, da so nesprejemljive. Za celoten projekt bolnišnice je načrtovan proračun 105 milijonov evrov, od tega približno 25 milijonov za opremo, kar pomeni, da bi gradnja morala znašati okoli 80 milijonov. Upamo, da bo s ponovljenim razpisom uspelo doseči to okvirno ceno. Tokrat pa je bila ponudba kar 98 oziroma celo 99 milijonov evrov samo za gradnjo, kar bi pomenilo, da za opremo preprosto ne bi ostalo nobenih sredstev – stavba pa seveda brez ustrezne opreme ne more delovati," je dejal dr. Flis. 

Bolnišnica je potrebna za prebivalce celotne države 

Ljubljanska in mariborska onkološka bolnišnica sta med seboj neprimerljivi: "Tehnološko sta si sila različni. Zato sta s tega zornega kota neprimerljivi. Ampak še enkrat – vprašati se moramo, kaj za to država dobi. Ne regija in Maribor, ampak  prebivalci te države to potrebujejo. Potrebujejo visokotehnološko stavbo, ki bo zmožna tudi v prihodnosti iti okrog s kužnimi bolniki na takšen način, da se ne bo okužilo osebje, da se ne bo okužilo ob visoki kužnosti, recimo, ne bom zdaj strašil ljudi, ampak ob visoko kužnosti tudi ostalo prebivalstvo. Država takšno bolnišnico potrebuje in upam, da jo bomo dobili oziroma vem, da jo bomo dobili, časovno pa se nam seveda vleče," je zaključil direktor UKC-ja.