Ena od okoljskih črnih točk Maribora je Stražunski potok, v katerega se še vedno iztekajo odpadne vode. Analize iz leta 2019 so pokazale onesnaženost potoka. Doslej je bilo izvedenih več ozaveščevalnih akcij, za konkretnejši premik pa bo potrebna posodobitev mestnega kanalizacijskega sistema, ki pa je še ni na vidiku.

Vode obremenjene s amonijem, bakterijami fekalnega izvora in organskimi snovmi

Fizikalno-kemijske analize vzorcev vode, ki so bile izvedene leta 2019, so potrdile večjo onesnaženost Stražunskega potoka, manjšo pa tudi v površinskih vodah bližnjih izvirov in mlak. Občina je sicer na več mestih namestila informativna opozorila za obiskovalce in vrtičkarje, da vode iz potoka, izvirov in mlak na celotnem območju Stražunskega gozda ne smejo uporabljati za pitje ali zalivanje vrtov.

"Ugotovljeno je bilo, da so vode obremenjene s amonijem, bakterijami fekalnega izvora in organskimi snovmi, kar je potrdilo domnevo, da se v potok izlivajo fekalne vode iz kanalizacije," so za STA povedali na Mestni občini Maribor. Drugih ukrepov ali analiz doslej ni bilo. "Dokler ne bodo odpravljeni vzroki za onesnaženje, ni smiselno naročati dodatnih ali novih kemijskih analiz kakovosti vode v potoku," so navedli.

V Stražunskem gozdu so jeseni 2019 izvedli tudi popis divjih odlagališč. Evidentiranih je bilo 43 odlagališč, tudi z nevarnimi odpadki, izhaja iz Poročila o stanju okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2017-2022.

Glavni vir onesnaženja je povezan z dotrajanim mestnim kanalizacijskim sistemom, kjer se mešajo odpadne komunalne in meteorne vode. Imajo tudi poddimenzionirane razbremenilnike, kar je težava predvsem v času obilnih padavin. Na občini priznavajo, da so težava verjetno tudi najemniki oz. lastniki tamkajšnjih vrtov ter pomanjkanje nadzora nad njihovo dejavnostjo.

Potrebne posodobitve mestnega kanalizacijskega sistema

"Za odpravo virov onesnaženja so potrebni razvojni koraki v smeri posodobitve mestnega kanalizacijskega sistema in učinkovitejši nadzor nad najemniki vrtov," pravijo na občini. Zaenkrat poskušajo blažiti položaj z ozaveščevalnimi akcijami, v zadnjih letih so Stražunu velik poudarek namenili tudi v okviru mestne spomladanske čistilne akcije.

Problem Stražunskega potoka po navedbah Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) niso le onesnaževala v vodi, ampak tudi brežine, ki so prekrite z muljem in odpadki. Potok se v Dogošah izteka v reko Dravo, ki onesnaževala nosi naprej. "Problematiko je treba reševati celovito in trajnostno ter spremeniti zavedanje o ravnanju z vodami nasploh. Upamo, da bo Stražunski potok v bližnji prihodnosti dočakal boljšo usodo," pravijo na NLZOH.

STA