Kako dostopne so mariborske javne stavbe za vse, ki se soočajo z gibalno oviranostjo? Kje vse manjkajo dvigala in kje vse še morajo biti odstranjene ovire?
S pobudo na to temo so seznanjeni tudi na mariborski občini, kjer so po besedah svetnice Tatjane Frangež prejeli poziv Sveta za starejše, v katerem so člani pozvali MOM, da pristopi k sofinanciranju vgradnje dvigal v večstanovanjske stavbe brez dvigal.
Pri tem je Tatjana Frangež spomnila tudi, da je bila vgradnja dvigal v javne stavbe celo županova predvolilna obljuba.
»Hkrati pa bi opozorila, da sem aprila letos na MOM že naslovila podobno pobudo, ki je sicer govorila o dostopnosti invalidov do javnih vsebin na območju MOM,« je v decembrskih vprašanjih svetnikov navedla Frangež ter dodala:
»Ker nisem dobila odgovora, danes še enkrat dajem pobudo, da MOM pripravi (če še nima) pregled objektov v njeni lasti in njihovo dostopnost za invalide. Govorim o dostopnosti za ljudi z gibalnimi oviranostmi, za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne. V nadaljevanju pa naj pripravi akcijski načrt za odstranjevanje ovir za invalide oziroma akcijski načrt za uveljavitev načela enakih možnosti za invalide v objektih v lasti MOM. Govorimo o šolah, uradih, kulturnih ustanovah in podobno.«
Ob tem je pomembno poudariti, da mora biti tovrstna dostopnost do 11. decembra 2025 zagotovljena tudi skladno z 9. in 38. členom Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki je začel delovati 11. decembra 2010.
9. člen
(uporaba in prilagoditev objektov v javni rabi)
(1) Prepovedana je diskriminacija zaradi invalidnosti pri dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi.
(2) Prilagoditve objektov v javni rabi se opravijo z gradbenimi in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami.
(3) Objekte v javni rabi, ki se gradijo, in objekte v javni rabi, ki se rekonstruirajo, je treba primerno prilagoditi med samo gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta.
Kakšno je stanje v Mariboru?
Kot nam pojasnijo na Mestni občini Maribor, je MOM ustanoviteljica 19 osnovnih šol, Centra Gustava Šiliha ter soustanoviteljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor, javni zavodi pa delujejo v 25 objektih.
»Potrebe po investicijskih vlaganjih so velike na vseh objektih, vendar zaradi finančnih in prostorskih omejitev ni bilo možno zgraditi dvigal in urediti drugih dostopov za gibalno ovirane učence (sanitarije),« povedo in spomnijo, da je bilo zato v preteklosti dogovorjeno, da se dvigala uredijo vsaj na eni šoli v posameznem delu mesta, kar je bilo tudi uresničeno.
Na občini tako naštejejo, da imajo dvigala trenutno OŠ Franca Rozmana Staneta, OŠ borcev za severno mejo, OŠ Franceta Prešerna, OŠ Tabor I, OŠ Rada Robiča Limbuš, Center Gustava Šiliha ter Konservatorij za glasbo in balet Maribor.
Pogojem za dostopnost za invalide je zadoščeno tudi v prostorih Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, naštejejo na MOM.
[[image_1_article_62929]]
Dvigala imajo pretežno vgrajena tudi stavbe, ki so v lasti Mestne občine Maribor in s katerimi upravlja Urad za gospodarske dejavnosti – torej poslovni prostori in upravne stavbe, na občini pa dodajo, da vseeno še obstaja nekaj stavb, v katere dvigala še niso vgrajena, pri čemer gre pretežno za starejše stavbe, zaščitene s kulturno varstvenimi pogoji.
38. člen
(roki za primerno prilagoditev)
(1) Rok za primerno prilagoditev dostopnosti do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti iz 8. člena tega zakona, je največ pet let od začetka veljavnosti tega zakona.
(2) Primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi se zagotovi s tem, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire iz 9. člena tega zakona, ki jih mora investitor odpraviti ob prvi rekonstrukciji objekta po uveljavitvi tega zakona, vendar najkasneje v 15 letih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Rok za primerno prilagoditev šolskega oziroma študijskega procesa iz 11. člena tega zakona je največ pet let od začetka veljavnosti tega zakona.
(4) Rok za primerno prilagoditev avtobusov za prevoz potnikov v cestnem prometu na način, da se bo invalidom zagotovila dostopnost iz 16. člena tega zakona, je največ deset let od začetka veljavnosti tega zakona.
(5) Rok za primerno prilagoditev prevoza potnikov v železniškem prometu, na način, da se bo invalidom zagotovila dostopnost iz 16. člena tega zakona, je največ 15 let od začetka veljavnosti tega zakona.
Kje vse dvigal ni?
Ob tem na MOM opozorijo, da posamezni objekti mariborskih osnovnih šol niso grajeni tako, da se lahko vanje umesti dvigalo, kar preprečujejo medetaže oziroma da se vanje doda stopniščni vzpenjalec, kar preprečujejo preozka stopnišča.
Dvigal prav tako nimajo vgrajenih stavbe, v katerih se izvaja program predšolske vzgoje, medtem ko so gibalno ovirani predšolski otroci vključeni v oddelke s posebnimi potrebami Centra Gustava Šiliha, katerih prostori se nahajajo v pritličju objektov.
Brez dvigal so tudi stavbe, v katerih se izvaja socialno varstvena dejavnost in so v pristojnosti Mestne občine Maribor, pri čemer gre za Center za pomoč na domu, Varno hišo ter Zavetišče za brezdomce, še povedo na Mestni občini Maribor.
Mariborsko občino tako na področju zagotavljanja dostopnosti več kot očitno čaka še veliko dela. Ga bomo lahko opazovali še letos?
»V letošnjem letu so predvidena samo investicijska vlaganja v objekte na področju izobraževanja. Ta bodo odvisna od zagotovljenih sredstev v proračunu MOM,« pojasnijo na občini ter dodajo, da se v sklopu vzdrževalnih del v objektih in poslovnih prostorih odpravljajo tudi manjše ovire.
Pa bo Mestni občini Maribor do decembra 2025 uspelo uresničiti obljube ter zadostiti zakonskim zahtevam? Na občini so prepričani, da je to možno … A le »... v kolikor bodo za to v proračunu zagotovljena sredstva.«
Kako dostopnost mesta gibalno oviranim v Mariboru vidijo posamezna društva in organizacije?
»Širšega pregleda nad dostopnostjo javnih zgradb gibalno oviranim kot tudi drugim ljudem z oviranostmi nimamo. Kar se tiče dostopnosti javnih poti in javnih sanitarij pa nas čaka še precej dela,« povedo na Društvu študentov invalidov Slovenije, kjer sodelujejo predvsem z Univerzo v Mariboru in njenimi članicami – tam so v preteklosti že opravili ocene dostopnosti z vidika različnih skupin uporabnikov.
»Kar se tiče dostopnosti gibalno oviranim so nekatere fakultete, predvsem novejše, dostopne ali vsaj delno dostopne,« ugotavljajo na Društvu študentov invalidov Slovenije:
[[image_2_article_62929]]
»V starejših stavbah pa prihaja do delnega reševanja dostopnosti, rešitve pa niso vedno najbolj funkcionalne in uporabnikom prijazne in večkrat prihaja do okvar.«
Številne pobude niso realizirane
»Še manj je poskrbljeno za urejanje dostopnost za senzorno ovirane, torej za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne,« še ugotavljajo ter dodajo, da v okviru Sveta invalidov sodelujejo tudi v delovni skupini za dostopnost, kjer dajejo pobude, pri čemer so nekatere upoštevane, druge pa ne.
»Pobuda za vgradnjo dvigala v Narodni dom Maribor je bila realizirana, medtem ko nekateri predlogi glede urejanja dostopnosti Lenta in Mariborskega parka niso bili upoštevani,« tako povedo.
»Prednostno bi bilo potrebno urediti dostopnost v zdravstvenih, socialnovarstvenih in izobraževalnih ustanovah na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, vključno z vseživljenjskim učenjem,« poudarjajo v Društvu študentov invalidov Slovenije.
Dostopnost je veliko več kot le prilagoditev za gibalno ovirane
V Društvu študentov invalidov Slovenije poudarijo, da je dostopnost več kot le prilagoditev za gibalno ovirane. »Urejanje dostopnosti ne zajema zgolj prilagoditev za gibalno ovirane, temveč tudi za ljudi z okvarami vida ali sluha ter drugimi težavami,« poudarjajo in dodajo: »Ne tiče se zgolj grajenega okolja, temveč tudi dostopa do informacij, komunikacij in storitev.«
Tako so v društvu prepričani, da bi morala Mestna občina Maribor sprejeti strateški načrt zagotavljanja dostopnosti, pri tem pa bi morala sodelovati vsi občinski uradi in invalidske ter humanitarne organizacije.
»Načrt bi moral zajemati tako urejanje dostopnosti zunanjega urbanega okolja in javnega potniškega prometa, kot tudi dostopnost stavb in storitev, saj lahko le s celostnim pristopom zagotovimo enakopravno vključevanje invalidov v vse sfere družbenega življenja,« še poudarijo.
