V nadzornem svetu Javnega holdinga Maribor (JHMB) je nedavno prišlo do menjave predstavnikov zaposlenih. Sprva so bili vanj imenovani predstavniki iz odvisnih družb skupine, skladno z Odlokom o ustanovitvi JHMB. Kasneje pa se je po mnenju sveta delavcev JHMB izkazalo, da takšna praksa krši Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki določa, da so v organe družbe lahko imenovani le zaposleni v tej konkretni družbi.

Pravno mnenje potrjuje zamenjavi 

Pravno mnenje prof. dr. Saše Preliča s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je potrdilo, da imajo zaposleni v JHMB zakonsko pravico neposredno voliti svoje predstavnike v nadzorni svet. »Zaposleni lahko torej svoje pravice do sodelovanja v organih družbe uresničujejo le znotraj tiste gospodarske družbe, katere delavci so, ne pa v drugi(h) družbi(ah), pa čeprav je(so) ta(te) družba(e) povezana(e) z družbo, s katero imajo sklenjeno delovno razmerje. Iz 78. člena ZSDU jasno izhaja, da se sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe uresničuje preko predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe oziroma predstavnika delavcev v upravi družbe. Zakonski opis se nanaša samo na tisto družbo (konkretneje torej na njene organe), ki zaposluje delavce, ki pravico do sodelovanja pri upravljanju skozi organsko strukturo izkoristijo, ne pa katere druge – odvisne ali obvladujoče družbe –, pa čeprav se po korporacijskih pravilih lahko šteje za povezano s to družbo. Določb, ki bi dopuščale drugačno obliko sodelovanja zaposlenih v organih družbe, od navedene, pa ZSDU ne vsebuje.«

Na podlagi določb ZSDU je Svet delavcev JHMB izstopil iz Skupnega sveta delavcev JHMB, enako pa tudi sveta delavcev družb Marprom in Energetika Maribor. S tem so bili vzpostavljeni pogoji, da zaposleni v JHMB sami izvolijo svoja predstavnika. Tako sta bila kot nova člana nadzornega sveta imenovana Dejan Jojić in Lin Luketič, ki sta zamenjala dosedanja predstavnika Sanjo Gerdak in Miša Pušnika.

Nadzornikom pripadajo mesečni fiksni pavšal ter sejnine

V skupini JHMB ima nadzorne svete šest družb: Javni holding Maribor (JHMB), Nigrad, Mariborski vodovod, Energetika Maribor, Snaga in Marprom. Prejemki članov nadzornih svetov in njihovih komisij so urejeni enotno in jih določajo ustanovitelji oziroma skupščine družb. Člani so upravičeni do mesečnega fiksnega pavšala ter sejnin za udeležbo na sejah. V JHMB so plačila določena s sklepom Mestne občine Maribor, v Energetiki Maribor in Marpromu jih s sklepom določa JHMB kot 100-odstotni lastnik, v Nigradu, Mariborskem vodovodu in Snagi, kjer je lastništvo razdeljeno med več družbenikov, pa jih potrjuje skupščina posamezne družbe.

Člani nadzornega sveta v JH Maribor na letni ravni prejmejo 11.300 evrov bruto, predsednik pa skoraj 17 tisoč evrov. Sejnine za redno in izredno sejo nadzornega sveta znašajo med 240 in 350 evri, v primeru korespondenčnih sej pa 80 odstotkov te vrednosti. Poleg tega so določene zgornje meje izplačil, ki omejujejo skupne prejemke posameznega člana. V odvisnih družbah, kot sta Nigrad in Mariborski vodovod, znašajo bruto prejemki delavskih predstavnikov 470 evrov mesečno, za udeležbo na seji 240 evrov, 192 evrov pa za korespondenčno sejo. Člani revizijskih komisij prejmejo nekoliko nižje zneske.

Sedela na dveh stolčkih 

Od zamenjanih predstavnikov je Sanja Gerdak še naprej članica nadzornega sveta Mariborskega vodovoda in njegove revizijske komisije. Poleg tega je še predsednica Sveta delavcev Mariborskega vodovoda in predsednica Skupnega sveta delavcev JHMB. Mišo Pušnik pa deluje v nadzornem svetu in revizijski komisiji Nigrada. Po podatkih iz septembra 2025 noben drug član nadzornega sveta JHMB ne zaseda več položajev v nadzornih svetih znotraj holdinga.

Ob tem je zanimivo dejstvo, da sta omenjena donedavna člana nadzornega sveta javnega holdinga za zastopanje interesov zaposlenih prejemala sejnine tako v nadzornem svetu družbe, v katerem sta zaposlena, torej v Mariborskem vodovodu in Nigradu, ob tem pa še prejemala plačilo za članstvo v nadzornem svetu Javnega holdinga Maribora. Torej sta sedela v obeh nadzornih svetih in v obeh zastopala enake interese zaposlenih ter bila za to dvakrat plačana. V petih letih lahko takšen delavski predstavnik, ki opravlja dve funkciji, prejme več kot 45 tisoč evrov sejnin in nadomestil.

Uprava Javnega holdinga Maribor je v primeru, ko je seznanjena z zakonodajno odločbo, ki prepoveduje tovrstno prakso, kar je potrdilo tudi strokovno pravno mnenje dr. Saše Preliča, dolžna zagotavljati zakonitost delovanja in ščititi interes družbe. Bi pa bilo gotovo smotrno, da se zadeva celovito uredi z ustreznim popravkom odloka, ki bi se ga moralo v tem primeru uskladiti z zakonodajnimi predpisi. Le na ta način v prihodnje ne bi bilo več prostora za različne interpretacije določb.

Po poročanju Večera naj bi medtem Okrožno sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi Sanje Gerdak in Miša Pušnika, ki sta bila junija razrešena iz nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor (JHMB). Sodišče je presodilo, da njuna odstavitev ni imela zakonske podlage.