Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti v reki Dravi so v ponedeljek Dravske elektrarne Maribor (DEM) v sodelovanju z Ribiško družino Maribor v staro dravsko strugo izpustile med 200 in 300 kilogramov potočne postrvi. Na ta način družba, ki velja za največjo proizvajalko električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, pomaga vzpostaviti populacijo omenjene ribje vrste in ohraniti avtohtone ribe v rečni strugi. 

Sporazum o financiranju omilitvenih ukrepov je težek 15 tisoč evrov

Sašo Kreslin, izvršni direktor za področje obratovanja in vzdrževanja pri Dravskih elektrarnah Maribor, je poudaril, da se zavedajo, da na reki Dravi, kjer so že naši predniki postavili elektrarne s pregradami, niso sami: "Nujno je, da sodelujemo z vsemi deležniki na reki Dravi, tudi z ribiškimi družinami, in tako pomagamo omiliti vpliv, ki jih povzročajo naše hidroelektrarne."

Tako je DEM z Ribiško družino Maribor podpisal sporazum o sofinanciranju omilitvenih ukrepov v vrednosti 15 tisoč evrov letno. Iz tega zneska je bilo financirano tudi tokratno vlaganje rib. Ob tem pa Dravske elektrarne Maribor uspešno sodelujejo še z drugimi petimi ribiškimi družinami na območju od Dravograda do Ormoža. 

[[image_1_article_71068]]

Javornik: V zadnjih desetih letih se je filozofija Dravskih elektrarn drastično spremenila

Med 200 in 300 kilogrami postrvi, šlo je za približno sto primerkov matične jate Ribiške družine Radeče (pol samic, pol samcev), do katere so uspeli priti s posredovanjem Dravskih elektrarn Maribor, in tisoč manjših postrvi, velikosti od 10 do 12 centimetrov, so vložili v reko Dravo vzhodno od Malečniškega mostu, v predelu, kjer so brzice, in voda nikoli ne doseže kritične točke, ki bi vodila do naravnega pogina rib.

[[image_2_article_71068]]

"Dolžnost nas ribičev je, da ta naravni biotop ohranjamo, pri čemer smo veseli vsakega, ki nam pomaga. Poudariti moram, da se je v zadnjih desetih letih filozofija Dravskih elektrarn drastično spremenila. Imajo veliko več posluha za ohranjanje teh edinstvenih življenjskih prostorov, s katerimi razpolagajo kot gospodarji voda. To nas veseli in daje upanje ter vliva optimizem, da bomo vzdržali pritiske podnebnih sprememb," pa je dejal Bojan Javornik, predsednik Ribiške družine Maribor.

Naravne drsti je trenutno na reki Dravi, kjer naletimo na ploščiče, klene, ščuke, sulca ... nekoliko manj. Prav tako se zmanjšuje populacija najbolj dominantne vrste - podusti, ki je žrtev kormoranov. "Zato vlagamo takšne ribe, ki so sposobne zbežati pred kormorani oziroma so pred njimi varne zaradi svoje velikosti, poleg tega pa tudi pobegnejo v globino," še dodaja Javornik. 

Matična jata bo kos kormoranom 

Ribiči ne nasprotujejo kormoranom in drugim živalim, ki se prehranjujejo z ribami, zavzemajo pa se za to, da je njihovo število razumno. To je še posebej poudaril Miran Midlil, gospodar Ribiške družine Maribor. Povedal je, da matične jate, ki so jo v ponedeljek vložili v Dravo, ni na voljo na trgu. Šlo je za avtohtone postrvi, vsi primerki so tehtali več kot kilogram in so tako dovolj težki, da jih ne morejo uničiti kormorani. "Včeraj, ko sem se sprehodil ob Dravi, sem naštel 173 kormoranov. To je dnevno od 80 do 90 kilogramov rib."

[[image_3_article_71068]]

Za upravljanje mariborskega ribiškega okoliša Ribiška družina Maribor državi letno plačuje nekaj manj kot 16 tisoč evrov koncesije. Vlaganje rib opravljajo po državnem načrtu. Na 180 kilometrih obalnih površin opravljajo čuvajsko službo, ki tudi ni zastonj. 

Potočne postrvi se prehranjujejo z manjšimi ribami, s čimer čistijo in bogatijo življenje v vodi. Veljajo pa tudi za najboljšega indikatorja kvalitete vode: "Vodovodni sistemi celo vzrejajo postrvi na indikacijskih tuljavah, s čimer vidijo, ali je voda kvalitetna. Če se v naravi kakšna od teh rib obrne, je to velik znak za alarm," doda predsednik mariborske ribiške družine. 

"Na tem območju rib ne bomo lovili"

Javornik je ob koncu v imenu vseh ribičev obljubil, da na tem območju teh rib ne bodo lovili, če pa že. pa po sistemu ulovi - spusti. Na ta način bodo reko zapustili zanamcem. "Nikomur ne priporočam, da na tem območju lovi ribe. Če bo to storil, bo imel že čez pet minut nekoga za vratom. Veste, telefoni delujejo. Vesel sem, da nas velikokrat pokličejo ljudje, ki sploh niso ribiči. Skozi zgodovino našega delovanja smo dosegli to, da imamo vsi Dravo in ribe v njej radi, če so žive."

[[image_6_article_71068]]

[[image_5_article_71068]]

Eden od ukrepov so tudi ribje steze

Vlaganje rib je samo ena od aktivnosti Dravskih elektrarn Maribor. Poleg tega s prilagajanjem obratovanja elektrarn vplivajo na vodni režim in v času drstenja rib vzpostavljajo karseda najboljše pogoje. Ob tem pa za prihodnje načrtujejo še kakšen infrastrukturni objekt več. "Trenutno tako imenovana ribja steza, ki ribam omogoča, da se premikajo dol- in gorvodno od pregrade, deluje le na hidroelektrarni Mariborski otok, v načrtu je, da jih zgradimo še na ostalih naših objektih. Naslednje leto se bo to zgodilo na jezu Markovci hidroelektrarne Formin, investicija je vredna milijon in pol evrov, nato pa bomo vsako leto uredili po eno ribjo stezo gorvodno," pojasni Sašo Kreslin. 

Kreslin je še poudaril, da se je kakovost vode v reki Dravi v zadnjih letih precej izboljšala in je primerna za večino ribjih vrst. "Danes vlagamo v reko salmonidno ribjo vrsto, ki je najbolj občutljiva na vsebnost kisika in čistočo vode."

[[image_7_article_71068]]

"Ribe so ene od ključnih organizmov, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti za ohranjanje zdravega rečnega ekosistema"

Dr. Polonca Ojsteršek, vodja službe za okolje in prostor pri DEM, pravi, da reka Drava kljub hidroenergetski izrabi ostaja pomembna z vidika ohranjanja narave in varstva okolja. "V in ob vodi se nahajajo pomembni habitati in nanje vezane rastlinske in živalske vrste. Ribe so ene od ključnih organizmov, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti za ohranjanje zdravega rečnega ekosistema. Zato tovrstne akcije podpiramo."

[[image_4_article_71068]]