Konec lanskega leta so podelili že 53. podelili nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča. Komisija za nagrade je za leto 2023 podelila nagrado za doktorsko disertacijo in dve nagradi za pridobitev naslova magistra. Nagrado za doktorsko disertacijo je za nalogo z naslovom Brezžični prenos energije z dvojnim DD navitjem prejela dr. Nataša Prosen pod mentorstvom prof. dr. Mira Milanoviča s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Dodatna potrditev 

"Ko sem izvedela, da sem prejela Bedjaničevo nagrado, me je novica prijetno presenetila. Sama sem bila predhodno samo bežno seznanjena z njenim obstojem. Predvsem pa sem bila zelo hvaležna in vesela, ko sem izvedela da sem med prejemniki, saj menim da so take nagrade še dodatna potrditev, da je raziskovalno delo uspešno in doktorska disertacija kvalitetna," je za naš medij povedala Nataša Prosen. 

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v sponzorstvu in sodelovanju z nacionalnim komitejem CIGRE-CIRED podeljujejo tradicionalne Bedjaničeve nagrade za doktorska in magistrska dela s področij elektroenergetike in avtomatizacije.

Nagrada je v vseh letih obstoja postala prepoznavna zlasti v krogu gospodarstva in v stroki ter elektrotehniški znanosti kot ena redkih nagrad na področju tehnike in se podeljuje za akademske dosežke, ki predstavljajo hkrati tudi gospodarsko oziroma tehnološko uporabnost. Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih.

V doktorski disertaciji se ukvarja z brezžičnim prenosom energije. "Moja področje raziskovanja je induktivni brezžični prenos energije. Energija se tako prenaša preko magnetnega polja, preko navitij. Pogoj za prenos je izpolnjen, ko je oddajno navitje v dometu sprejemnega navitja. Na izkoristek vplivata razdalja in poravnanost navitij. Cilj raziskav na področju brezžičnega prenosa je prenesti čim več energije s čim večjim izkoristkom. V mojem primeru sem se osredotočala predvsem na prenos večje količine energije. To sem dosegla s posebno strukturo oddajnega in sprejemnega navitja, ki sem jo poimenovala dvojno DD navitje, to bazira na že znanem DD navitju. Ta struktura omogoča, da na isti površini navitja prenesemo dvakrat več energije, brez da bi s tem zmanjšali izkoristek. Ugotovila sem tudi, da je to navitje bolj in simetrično odporno na neporavnanost oddajnega glede na sprejemno navitje. Moje raziskovalno področje še naprej ostaja brezžični prenos energije in izboljšave ter optimizacije navitij," je pojasnila Prosen. 

Premagati dvome

S svojim delom gotovo razbija mnenja, da ženske niso za tehnične poklice. "Menim oziroma upam, da v današnjih časih ta stereotip uporabljamo samo še v kakšnih vicih in šalah. Definitivno pa za sam razvoj družbe potrebujemo dovolj kadra v vseh tehniških vodah in inžinerskih poklicih, zato je pomembno premagati še zadnji dvom o izbiri poklica glede na spol."

Za tehnično smer študija se je odločila, ker je bila v te vode pritegnjena že od malih nog. "Tako oče kot tudi dedek sta inžinerja elektrotehnike in od kar pomnim sem v stiku z vezji in merilnimi instrumenti. Sama pa sem po naravi zelo zvedava, vedoželjna in analitična - in tako mi je bila elektrotehnika kot pisana na kožo. Je pa vredno omeniti tudi, da so take študijske smeri zelo perspektivne, kar je prav tako zame predstavljajo veliko motivacijo."

Dodaja, da bi se kot družba morali začeti zavedati, kako zelo nujno potreben in pomemben je kader v takih vodah za sam napredek družbe. "Mladi pa ne bi smeli dvomiti vase in imeti strahov pred težjimi in mogoče na prvi pogled bolj abstraktnimi študiji," še pred informativnimi dnevi sporoča Nataša Prosen.