Prvega julija letos je mesto novega direktorja v mariborskem podjetju Snaga prevzel dr. Vito Martinčič. Nasledil je Franca Dovra, ki je Snago vodil od leta 2020. Martinčič, sicer občan Slovenske Bistrice, prihaja iz gospodarstva. Dolga leta je bil vodja razvoja v Tovarni olja Gea, kjer je sodeloval pri procesu združevanja oljarske industrije. Je lastnik in direktor podjetja I-TEC, centra za razvojne tehnologije in higieno prehrane, bistriški občinski svetnik Gibanja Svoboda in predsednik NK Kety Emmi & Impol Bistrica.

Podjetje Snaga, ki je del Javnega holdinga Maribor, zaposluje okoli 290 ljudi, poleg Mestne občine Maribor pa pokriva še devet podravskih občin. Trenutno se z dvema lokalnima skupnostima dogovarjajo za sodelovanje. Med vsemi komunalnimi podjetji ima Snaga najnižjo ceno storitev v regiji. Ta je bila nazadnje spremenjena junija 2023.

Podrobneje o delovanju podjetja in njegovi prihodnji viziji pa v nadaljevanju z dr. Vitom Martinčičem.

Se lahko najprej na kratko predstavite?

Po izobrazbi sem doktor kemijskega inženirstva. Na področju gospodarstva delujem že enaintrideset let. 15 let sem delal v Tovarni olja Gea, v začetku kot tehnolog, nato vrsto let kot vodja razvoja in tehnični direktor. V tem obdobju smo plasirali na trg številne nove izdelke in delali velike investicije. Od temeljev smo prenovili in modernizirali podjetje ter postavili prvo popolnoma avtomatizirano in računalniško vodeno rafinerijo jedilnih olj v Evropi. Posledično smo s povišanjem kvalitete proizvodov ter znižanjem stroškov prevzeli družbo Helios Domžale, nato še kranjsko tovarno Oljarica in združili slovensko oljarsko industrijo.

Pri nadaljnjem procesu širitve trgov podjetja sem vodil tudi izgradnjo podjetja v Vogošči pri Sarajevu. Razvojno sem izvajal zahtevne projekte z mariborsko in ljubljansko fakulteto. Nenazadnje sem avtor dveh mednarodno priznanih patentov iz proizvodnje biodiesel goriva in cele vrste drugih raziskovalnih zadev.

Kasneje sem ustanovil podjetje i-Tec d.o.o., v katerem sem se ukvarjal s področjema energetike in varovanja okolja. Na področju energetike sem razvijal, implementiral in upravljal tehnologijo za soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE). S področja čiščenja industrijskih odpadnih vod pa sem v sodelovanju z italijanskim partnerjem izvedel tehnološko zahtevne industrijske čistilne naprave po sistemu »Ključ v roke« za praviloma znane lastnike, kot so Safilo, Alumero, Albaugh TKI, Kogal, Impol ...

Kako odgovarjate na očitke, da ima vaše imenovanje za direktorja Snage politično ozadje?

Očitek, da je bilo moje imenovanje politično motivirano, je stvar diskusije. Kjerkoli se postavlja direktorje na uprave javnih podjetij, je to na nek način politična odločitev, saj odločitev sprejmejo nadzorniki, ki so postavljeni na ta mesta s strani lokalne skupnosti. Vsak direktor v javnih podjetjih, javnih zavodih …. je torej nastavljen politično, saj ga ne nastavi lastnik kapitala, ampak se to zgodi preko nadzornikov. Te pa preko mestnih, občinskih svetov potrdi politika. Na razpis za direktorja Snage sem se prijavil zaradi vzporednega projekta. Vodil sem namreč večjo raziskovalno nalogo v sodelovanju s partnerji iz Bruslja, in sicer na področju proizvodnje vodika iz odpadkov.

V Mariboru nujno potrebujemo obrat za energijsko izrabo odpadkov, na drugi strani pa je proizvodnja vodika iz odpadkov v bistvu še ena dodatna razvojna komponenta, ki bi lahko v regijo pripeljala relativno visoka EU sredstva. Obstoječemu direktorju Snage se je takrat pogodba iztekala, nadzorni svet je za kadrovanje najel zunanje podjetje Profil iz Ljubljane, ki je sistematično pristopilo k izbornemu postopku. Po preverjanju vloge in dokazil o ustreznosti in kompetenčnosti je bilo potrebno opraviti inteligenčne in psihološke teste, nato sem v naslednjem koraku nadzornikom predstavil svojo vizijo podjetja in poslovni načrt. Odločili so se za mene. Ali je bilo to politično ali ne, pa morate vprašati nadzornike Snage.

V Snagi se je v preteklosti zamenjalo precej direktorjev, kar seveda ni dobro za podjetje. V kakšni kondiciji je bila družba, ko ste jo prevzeli 1. julija?

Podjetje ima dolgoletno zgodovino. Moji sodelavci so strokovni in kompetentni, prav tako je ugled Snage visok, podjetje pa svoje delo opravlja zelo dobro. Pogosto menjavanje vodstva vedno znova vzbuja nelagodje, in to tako med zaposlenimi kot partnerji. Zaradi tega se ne morejo ustvarjati strategije delovanja, kar zagotovo ni dobro za podjetje. Mislim, da je bil prejšnji direktor v zadnjih 15 ali 20 letih prvi, ki je zaključil svoj mandat.

Verjetno tudi zaradi pogoste menjave vodstev je podjetje relativno visoko zadolženo, delovna sredstva so nadpovprečno iztrošena. Na drugi strani je pa know - how podjetja zagotovo dober. Menim, da ima z ustreznim razvojem podjetje močno pozicijo na trgu in tudi dober potencial za nadaljnji razvoj.

Ste v podjetju uvedli kakšne revolucionarne spremembe?

Ne. Ob mojem prihodu je sistem deloval in je bil finančno stabilen. Mogoče je bilo nekaj težav z denarnim tokom, kar pa smo v dogovoru s holdingom rešili. Nekih revolucionarnih sprememb ni bilo potrebnih, res pa je, da ko desetletja delaš v gospodarstvu, imaš nekoliko drugačen pogled in poskušaš uvesti določene organizacijske in motivacijske prijeme. Da ni motivacija le plača. Če je delo organizirano in vsak točno ve, kaj je v opisu njegovih nalog, in je lahko preko rezultatov tudi nagrajen, lahko to poveča uspešnost podjetja.

Podjetje je verjetno zadolženo predvsem iz naslova sortirnice?

Res je. Sortirnica je bila pač v preteklosti ena zelo velika investicija. Zdaj je težko diskutirati, ali je bila takrat ta rešitev najbolj optimalna. Dejstvo je, da zdaj Snaga s sortirnico opravlja svoje dejavnosti, da je del osnovnih sredstev podjetja in hkrati del bremen, ki ga to nosi.

Ravno preko sortirnice Snaga najbrž izvaja svoj tržni del dejavnosti?

S sortirnico Snaga izvaja javno gospodarsko službo obdelovanja odpadkov (sortiranje), proste kapacitete pa zapolnjujemo s sortiranjem embalaže, ki je tržna dejavnost.

V sortirnici letno predelamo okoli 25 tisoč ton MKO odpadkov in okoli 5 tisoč ton odpadne embalaže. Delo je še vedno enoizmensko, saj v tem trenutku okoljevarstveno dovoljenje ne dovoljuje dvoizmenskega. Čakamo na zaključek urejanja uredbe o energijski izrabi odpadkov, ki bo na nek način definirala tudi postopke predpriprave odpadkov za nadaljnje procese.

Vedno večji problem nastaja s prevzemanjem odpadnega materiala po sortiranju. Mesto Maribor oziroma devet občin ustanoviteljic Snage ima to težavo, da Snaga oziroma Maribor nima svojega odlagališča.

Podjetje zato preko javnih razpisov išče in sklepa pogodbe s posredniki, ki ostanke po sortiranju prevzemajo in odvažajo bodisi na sežig bodisi na deponiranje. Tuji trgi za prevzem odpadkov se na osnovi EU zakonodaje in drugih interesov vedno bolj zapirajo, v Sloveniji pa deluje le en obrat za energijsko obdelavo odpadkov v Celju. Zaradi takšnega stanje se soočamo z ekstremno rastjo prevzemnih cene sortirane frakcije.

Sežigalnica, o kateri v Mariboru veliko govorimo, ni povsem ustrezen termin. Bolje je uporabiti izraz obrat za energijsko obdelavo odpadkov. Zakaj?

Sežigalnica je poimenovanje obratov, ki so delovali pred 50, 70 leti, in v katerih so odpadke samo sežigali. Zdaj so postopki povsem drugačni. Gre za to, da poskušamo iz odpadkov pridobiti čim več energije, ki jo lahko kasneje koristno uporabimo.

V našem primeru bi se toplota uporabljala za daljinsko ogrevanje mesta Maribor, proizvedena električna energija pa bi se prodajala in tudi iz tega naslova zniževala ceno položnic za ogrevanje.

Kot osnovna surovina bi se v obratu za energijsko izrabo uporabljal ostanek po sortiranju. Gre za tako imenovano lahko energetsko frakcijo, ki je je za okoli 30 odstotkov.

Je s postavitvijo obrata za termično obdelavo odpadkov povezana tudi selitev sedeža Snage?

V okviru prostorskega načrta krog ena je predvidena tudi selitev Snage na lokacijo ob sortirnici. Trenutna lokacija Snage, kjer so uprava, delavnice in vozni park, je namreč namenjena za cestne povezave in onemogoča nadaljnjo širitev mesta v tem delu. Na novi lokaciji bodo potem združeni sortirnica, centralni zbiralni center za odpadke, uprava, vozni park, delavnice in tudi obrat mehansko-biološke obdelave odpadkov, ki ga v tem trenutku Snaga nima.

Kako daleč je projekt energijske obdelave odpadkov?

MOM je v fazi umeščanja objekta v prostor, torej priprave OPPN.  Eden od poglavitnih dokumentov OPPN je presoja vplivov na okolje in izdelava strokovnih podlag za izvedbo projekta. Po presoji in potrditvi strokovnih podlag in presoje vplivov na okolje s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo bo le- to izdalo prostorsko poročilo. MOM bo nato OPPN s prostorskim poročilom posredoval v javno obravnavo, preko katere bo občina ugotovila, ali Mariborčani sploh takšen projekt želijo ali ne.

Zagotovo pa je objekt energijske izrabe odpadkov bistven za celotno regijo. Brez objekta energijske izrabe bo neprestano prihajalo do zviševanja cen, da sploh ne omenjam tveganja kopičenja odpadkov. Strategija in dokumenti Evropske unije so jasni. Vsaka država mora sama poskrbeti za svoje odpadke.

Zdaj lahko energetsko frakcijo sežigamo tudi na Madžarskem, kjer pa se menda tržišče zapira?

Pri predaji tako lahke kot težke energetske frakcije se precej zatika. Madžarski trg je že zaprt, na drugi strani pa ima vsa Evropa vrsto obratov za predelavo teh odpadkov. Obsežne poplave v Avstriji in delu Nemčije so povzročile veliko količino odpadkov in zdaj se tam ukvarjajo s tem, kako te odpadke predelati. Naši prevzemniki so zato v zelo težki situaciji. Madžarska se glede na projekcije v kratkem času ne bo odprla, posledično se dogovarjajo za prevoz teh frakcij na druge lokacije, kar pa izredno poviša ceno. Pri nekaterih za več kot 75 odstotkov, partnerji, s katerimi smo delali v preteklosti, pa so te cene povečali tudi za 200 odstotkov.

S prevozom odpadkov v sosednje države plačujemo visoko ceno, poleg tega pa te države na naš račun dobijo emisijske kupone, ki jih plačujemo za TEŠ.

Če sistema za energijsko izrabo odpadkov ne bomo izvedli v Mariboru, bodo povečali kapacitete v Ljubljani ali Celju.

In znova bodo stroški prevoza in stroški obdelave padli na naše stranke. Poleg tega bo potrebno tudi koristno toploto proizvesti iz drugih energentov, katerih cena pa bo zagotovo naraščala.

Se bo ta višji strošek kazal tudi na položnicah končnih uporabnikov?

Ja, zagotovo. Snaga je javno podjetje, stroški, ki nastanejo s prevzemom, se na koncu odrazijo na položnicah naših občanov. Nova situacija se je že zaznala. Na osnovi metodologije MEDO, ki jo predpisuje država, se vsako leto izračunavajo cene predelave odpadkov. In javna gospodarska služba mora v tem delu, preko elaborata, vedno delovati s pozitivno ničlo. Spremembe gibanja cen prevzema odpadkov, osebnih dohodkov ... se zrcalijo v izračunih in preko elaborata se pokaže, ali je podjetje upravičeno do povišanja cen, kar pa na koncu sprejemajo mestni svet in občinski sveti občin, kjer izvajamo javno gospodarsko službo.

Glavni pomislek glede sežigalnice je povezan z vplivom na okolje?

Tehnologija je šla v zadnjem času zelo naprej. Na prvem mestu mora biti varovanje okolja in zdravja, pri čemer moramo razmišljati o tem, kakšni bodo standardi čez sedem let, ko bo objekt postavljen. In takrat mora biti obrat najmodernejši in v skladu z vsemi okoljskimi standardi. Izhodni dimni plini po mehanskem in mokrem čiščenju zelo malo obremenjujejo okolje, poleg tega je glede mreže vetrov Maribor na relativno dobri lokaciji.

Ker pa bo energijska izraba odpadkov služila tudi za daljinsko ogrevanje mesta, se bo lahko širil sistem daljinskega ogrevanja in kakovost zraka v Mariboru se bo posledično zaradi zmanjšanja števila individualnih kurišč lahko izboljšala.

Dejali ste, da Maribor potrebuje zbirni center. Ena od možnosti zanj se kaže v Limbušu?

Od zaprtja zbirnega centra na Streliški se izkazuje velika potreba po zbirnem centru v tem delu mesta. Pripravlja se objekt na lokaciji v Limbušu, kjer je na razpolago zemljišče, MOM pa je v pogovorih za ureditev dostopa. Snaga sodeluje pri pripravi dokumentacije. Izvedena je idejna zasnova, po ureditvi dostopa pa se bo izvedel javni razpis za izvedbo projektne dokumentacije. Vzporedno z zbirnim centrom v Limbušu se pripravlja tudi izvedba centralnega zbirnega centra v okviru OPPN krog ena. Iz Lahove se seli na območje Smreke.

Ob prevzemu vodenja Snage ste dejali, da sta vozni in tehnološki park dotrajana in iztrošena. Kakšni so načrti glede tega?

Že prejšnje vodstvo je ugotovilo, da je vozni park relativno zastarel, za seboj ima veliko kilometrov. Zato se je začelo z intenzivno zamenjavo voznega parka, seveda v skladu z načrtovanim denarnim tokom. V letu 2024 so bila dobavljena štiri vozila, za naslednje leto načrtujemo še nakup treh novih.

Ali v tem trenutku zaposlujete?

Vsa podjetja imajo težave s kadri, tudi mi nismo izjema. Lotili smo se večje marketinške akcije, s katero želimo privabiti nove sodelavce.

Iščemo delavce za delo na smetarskih vozilih, šoferje, delavce v sortirnici in zbirnih centrih.

Delovna mesta so stabilna, do naših zaposlenih izpolnjujemo vse obveznosti. Velik plus pa je delovni čas, ki je pretežno dopoldne.

Letos smo v sodelovanju s sindikatom naredili novo sistemizacijo. Nihče od naših zaposlenih ni več pod minimalno plačo. S prvim januarjem pa gre v veljavo novi dogovor - karierno napredovanje in variabilni del osebnega dohodka.

Ali v Mariboru deluje sistem ločenega zbiranja odpadkov?

Sistem ločenega zbiranja je relativno dobro urejen po vsej Sloveniji, tudi Maribor pri tem ni izjema. Res je, da so potrebne neprestane akcije, redno izobraževanje. V letu 2025 intenzivno nadaljujemo s projektom ločenega zbiranja stekla in papirja Od vrat do vrat. Z župani imamo dogovor, da naj bi v letu in pol, do julija 2026, vse občine pokrili s sistemom ločenega zbiranja stekla in papirja Od vrat do vrat.

Kako odgovarjate na trditve nekaterih, da sortiranje odpadkov na izviru ni smiselno, saj da potem komunalna podjetja vse frakcije tako ali tako pomešajo med seboj?

Vabim jih na dan odprtih vrat. Uporabniki se morajo zavedati, kako pomembno je sortiranje na izvoru. Sortirnica je namenjena le za mešani komunalni odpad ali le za sortiranje odpadne embalaže. Če na izvoru ločimo steklo, papir in biološke odpadke, celoten postopek poteka bolj ekonomično in kvalitetno, posledično pa je tudi cena položnice nižja.

Vam dosedanje izkušnje na področju športa pomagajo pri vodenju podjetja?

Zelo. Deset let sem bil trener, zdaj sem že deveto leto predsednik nogometnega kluba. Moje delo je volontersko, saj menim, da je potrebno, ko ima človek urejeno družino in je finančno preskrbljen, tudi kaj narediti za družbo, in delo z mladimi športniki je zame najboljša protistresna aktivnost.

Delo v kolektivnem športu pripomore k veščinam komunikacije in pogajanj, ves čas je potrebno iskanje pozitivnih sinergij. Če to počneš v amaterskem delu, je veliko lažje upravljati z ljudmi v podjetjih. Kot vodja športnega kluba vabim starše, da svoje otroke v čim večji meri vpisujejo v športne aktivnosti. Delovanje v ekipah je tako za otroke kot tudi odrasle najcenejša šola. Vsak ima pravico do napake, vsak pride do kritičnih situacij.

V kolikor smo s težavami in kriznimi dogodki soočeni in jih rešimo v okviru skupine, nam je kasneje na delovnem mestu v podobnih situacijah lažje in smo uspešnejši. Naši glavni sponzorji vlagajo v mlade, kot družbeno odgovorna podjetja, ker so spoznali, da so športniki tudi odlični vodje, strokovnjaki, delavci.