Kot je pojasnil profesor Jurij Toplak na današnji tiskovni konferenci, velja da so po ustavi sodbe javne, sojenja javna, postopek dostopa do dokumentov pa je bil do maja 2020 hiter in učinkovit. Kdor je pred majem 2020 prosil za kopijo sodbe po elektronski pošti, jo je dobil. Če je ni, je imel na voljo hiter in brezplačen postopek pri informacijski pooblaščenki. Maja 2020 je vrhovno sodišče v zadevi, ki sicer ni obravnavala javnosti sodb, ampak tožilske spise in ovadbe, odločilo, da sodni spisi niso več v sistemu ZDIJZ in sistemu informacijske pooblaščenke. Peter Golob je predsedoval senatu, Erik Kerševan je bil poročevalec in Brigita Domjan Pavlin članica. Profesor Jurij Toplak opozarja, da sodba vsebuje neresnice, na primer to, da “so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč”.

Sodbe javne samo še na papirju

Vse od maja 2020 namreč sodišča zavračajo dostop do kopij sodb in se sklicujejo na sodbo vrhovnega sodišča. Sodbe so, z izjemo sodb vrhovnega in upravnega sodišča, javne samo še na papirju, majhen del sodb višjih sodišč je na spletu. Tiste, ki želijo dostop do preostalih sodb in sklepov, sodišča napotijo na neznane in dolgotrajne postopke zunaj sistema informacijske pooblaščenke.

Upanje smo podajali na ustavno sodišče, da bi čim prej povrnilo transparentnost sodne veje oblasti, a odločba v mojem primeru kaže, da ustavno sodišče želi le še bolj ožiti polje, kjer je sodstvo transparentno in dostop javnosti do sodb hiter.

“Upanje smo podajali na ustavno sodišče, da bi čim prej povrnilo transparentnost sodne veje oblasti, a odločba v mojem primeru kaže, da ustavno sodišče želi le še bolj ožiti polje, kjer je sodstvo transparentno in dostop javnosti do sodb hiter,” pravi Toplak. Aprila 2020 je Toplak ustavno sodišče prosil, da mu kopije dokumentov v svojem spisu posreduje elektronsko, zatem pa dobil odgovor, da sodišče teh ni dolžno poslati in da tako ravnajo z vsemi udeleženci. Maja 2020 je prosil za kopije zahtev za oceno ustavnosti, ki so jih vložili drugi državni organi, da bi jih objavil na spletni strani fakultete. Ustavno sodišče je z odločbo dostop zavrnilo in pojasnilo, da je sodnik gospodar spisa, Toplak pa naj ne bi dovolj dobro predstavil svojega stališča, da je »pes čuvaj« (public watchdog) spisa.

Sodba napačna, nevarna in zgrešena

To ni odločba ustavnih sodnikov, ampak odločba administracije, saj je bila podpisana uradnica. Ta odločba pa tudi ni mogla nastati brez vednosti ali ob nasprotovanju predsednika ustavnega sodišča. “Prvič se je zgodilo, da je odločbo ustavnega sodišča neki drug organ odpravil zaradi kršitve ustavnih pravic,” pojasnjuje Toplak. Informacijska pooblaščenka je namreč v četrtek odpravila odločbo ustavnega sodišča in zapisala, da gre za “nedopustno omejevanje človekovih pravic”.

Prvič se je zgodilo, da je odločbo ustavnega sodišča nek drug organ odpravil zaradi kršitve ustavnih pravic. 

Toplak je obenem opozoril, da prihaja tudi do vedno večjega omejevanja dostopa do dokumentov, ki pa so po praksi evropskega sodišča javna. Obenem opozarja, da je čas, da »zaženemo vse alarme, ker je jasno, da vodstvo vrhovnega sodišča ne zastopa stališča, da je sodba vrhovnega sodišča napačna, nevarna in zgrešena«. Gre za stopnjevanje in vedno večjo netransparentnost, saj je najprej vrhovno sodišče s sodnikoma Kerševanom in Golobom izvzelo sodbe iz sistema informacij javnega značaja, v naslednjem koraku sodišča zavračajo prošnje prosilcev do kopij sodb, v tretjem koraku pa ustavno sodišče skozi odločbo administracije onemogoča dostop do javnih dokumentov.