Pogovarjali smo se z Dejanom Pušenjakom, odgovornim urednikom Časopisa za prijazen Maribor. »Zmeraj, kadar delam časopis, uživam. Napeto je, kot pri vsakem časopisu. Avtorji predolgo pišejo in prepozno oddajajo,« se je nasmejal Pušenjak, ki je bil sredi urejanja sklepne faze prve številke občinskega glasila. Ta bo izšla 19. oktobra, prispela pa bo v vsa mariborska gospodinjstva. »Poleg uredniškega odbora  je sodelovalo dvajset avtorjev zelo širokih nazorov. Od zdravnikov, zgodovinarjev od literatov,« pravi Pušenjak, nekdanji urednik sobotne priloge na Delu in Večeru ter nekdanji glavni urednik brezplačnika RTS24.

Letos bosta izšli sicer le dve številki, druga je napovedana za december, sicer pa je predvidenih šest številk na leto. Vsaka je vredna 25 tisoč evrov, pisci so plačani od enega do petih centov na znak glede na zahtevnost teksta, naklada pa bo 56 tisoč izvodov. Zaenkrat le v tiskani obliki. »Da bi bilo branje prijetno in inspirativno,« je glavna Pušenjakova želja. Intervjuji bodo zaenkrat v obliki družinskih zgodb, kolumn še ni, ker so po mnenju urednika avtorji še previdni. Uvodna številka pa se naslanja na potezo Rudolfa Maistra, ki je najprej spremenil jezik v vojaških strukturah, preden se je lotil osvobajanja Maribora.

Format malenkost večji kot Večer

Kako deluje uredniški odbor, ki ga je potrdil tudi mestni svet?

»Ko gre za proces dela, smo delovali kot klasičen časopis. Delali smo torej tako, kakor se po mojih izkušnjah časopis dela. Prva številka bo koherentna tudi zato, ker je uredniški odbor zelo močen.«

Ampak uredniški odbor ima glede na sestavo zagotovo različne poglede? Kje in kako so potekali sestanki?

»Debate so bile pri sestavljanju prve številke kar dobre. Dobivali smo se v čajnici in tam debatirali o osnovnih zadevah, zadnje sestanke pa smo opravili kar na občini, ko so se sproščale posamezne sejne sobe. Delovali smo kot klasično uredništvo, le da smo se dobivali po potrebi.

Dobivali smo se v čajnici in tam debatirali o osnovnih zadevah, zadnje sestanke pa smo opravili kar na občini, ko so se sproščale posamezne sejne sobe. Delovali smo kot klasično uredništvo, le da smo se dobivali po potrebi.

Sprva enkrat na štirinajst dni, pred dokončanjem številke pa tudi po dvakrat na teden.«

Kakšen bo format časopisa? Bo podoben recimo Večeru in Dnevniku?

»Da, gre za t.i. format berliner. Mogoče bo malenkost večji, kakor je denimo Večer.«

Je število strani, torej 24, optimalno?

»Najprej je bilo predvideno, da bomo izšli na 16 straneh. Kmalu se je pojavila potreba za širši razrez, zato smo ga povečali za osem strani.

Najprej je bilo predvideno, da bomo izšli na 16 straneh. Idealno bi najbrž bilo, če bi časopis izhajal na 32 straneh.

Prostora je kljub temu še vedno najbrž premalo za vse, kar bi radi povedali. Idealno bi najbrž bilo, če bi časopis izhajal na 32 straneh.«

Mestni, urbani časopis, ne glasilo politike

Ker gre za občinsko glasilo, ne moreva mimo vprašanja: koliko bo v časopisu lokalne politike?

»Najprej hočemo biti predvsem urbani, mestni časopis. To pomeni, da bomo zajemali življenje mesta, politike pa bo toliko, kolikor ima politika deleža v vsakdanjem življenju meščanov.«

Nekatera sorodna glasila, denimo v Ljubljani, rada izpostavljajo infrastrukturne dosežke aktualne oblasti. Kako bo to v mariborskem primeru?

»Osredotočili smo se na rezultate, torej na učinke politike. Za dnevno in poglobljeno pokrivanje so drugi mediji, ki to v Mariboru dosti dobro počenjo.

Ker izhajamo na dva meseca, ne moremo spremljati politike na tak način. Testiramo pa, kakšen učinek imajo politične odločitve na življenje v mestu. Če mesto živi dinamično, dela politika dobro.

Ker izhajamo na dva meseca, ne moremo spremljati politike na tak način. Testiramo pa, kakšen učinek imajo politične odločitve na življenje v mestu. Če mesto živi dinamično, dela politika dobro. V tem pogledu gre za mestni časopis in ne politično glasilo.«

Reklama za oblast je prijetno življenje

Pa vendar: politika, torej aktualna oblast, je tista, ki si je zaželela ta časopis. Kolikšen bo vpliv aktualne mestne oblasti?

»Mislim, da bo naš mestni časopis manj režimski kot so privatni časopisi v Sloveniji. Kaj s tem mislim?

Mislim, da bo naš mestni časopis manj režimski kot so privatni časopisi v Sloveniji.

Mi smo javno glasilo in posledično zgolj v službi javnosti. Nismo privatni, smo javni. Moja izkušnja je, da je takšen časopis delati prijetneje kot takšnega, ki je v službi privatnega kapitala. Prej gre za nekaj drugega: glede na naklado je odgovornost izjemna. Zavedamo pa se, da bo časopis odslikaval dejstvo, da je javno glasilo.«

Kaj oziroma kdo bo na naslovnici prve številke? Župan?

»Na prvi naslovnici bo fotografija prenovljenega Glavnega trga, ki je tudi neko zbirno mesto. Kraj, kjer se mesto srečuje. Če privatni časopisi na naslovnicah veliko uporabljajo slabe prakse režima, smo se mi temu lahko izognili. Ne rabimo delati reklame za nič in nikogar. Reklama za mestno oblast je, če že, prijetno življenje v urbani sredini.«

Bralca ne smeš podcenjevati

Pušenjak je še dodal, da se je iz urednikovanja prejšnjega sorodnega časopisa RTS24, ki je prav tako prispel v vsa gospodinjstva, naučil, da bralca ne smeš podcenjevati. »Na pamet mi ni padlo, da bi bilo za bralce karkoli pretežko. To je edini pravilen pristop: dajmo največ, kar zmoremo, ker bodo to zmogli tudi bralci. Vsekakor ta časopis ne bo na nivoju tračarskega časopisa.«

Sestava uredniškega odbora

V uredniškem odobru so Zora A. Jurič, Jelka Vrečko, Nino Flisar, Peter Simonič, Matej Žmavc in Dejan Pušenjak.