Pred 70 leti, torej 1953, so se v starinski zgradbi na obrobju Mestnega parka prvič odprla vrata Mestnega akvarija Maribor. Takrat je Akvarij razstavljal le vodno floro in fauno, ki je bila značilna za področje naših krajev. Razstava je bila obogatena z nekaj vrstami tropskih rib, ki so jih zavodu donirali akvaristi, člani tedanjega Društva akvaristov Maribor.

Od kavarne do akvarija

Objekt, ki ga danes poznamo kot Akvarij-terarij, je bil nekoč priljubljena kavarna. Pobudo za gradnjo kavarne Park je dal Alojzij Klemenčič, ki je leta 1921 naročil načrte za kavarno pri mestnem stavbeniku Rudolfu Kiffmannu. Klemenčič si jo je predstavljal kot kavarniški paviljon z vrtom, v bližini ribnika in kostanjeve aleje. Načrte zanjo je izrisal arhitekt Maks Czeike, ki je pustil izrazit pečat v štajerski prestolnici.

Nadarjen arhitekt je kavarno zasnoval z nizkim devetosnim vhodnim pročeljem, do katerega je vodilo široko stopnišče. Najbolj razgiban je bil osrednji del stavbe, na katerem je Czeike zasnoval osemkotni vhodni paviljon s predrtimi stranicami. Podoba objekta se je s številnimi prenovami nekoliko spremenila. Tako je denimo leta 1936 prišlo do manjše gradbene spremembe, v kateri so po načrtu Jelenca in Šlajmerja rahlo razširili teraso. Leta 1953 so po načrtih Jožeta Požauka nekdanjo kavarno preuredili v Mestni akvarij. Šest let kasneje pa so prav tako po Požaukovih načrtih zgradili prizidek na severni strani stavbe, v katerem si je akvarij uredil ribogojnico.

Po drugi svetovni vojni je stavba prejela novo vlogo, in sicer vlogo mestnega akvarija.

Obiskovalci so želeli vedno več

Kot so za nas pojasnili na Snagi, so bili prvi obiskovalci navdušeni, vendar so želeli več. Pa tudi izredni razmah akvaristike na naših tleh je terjal zavod, da razširi svojo dejavnost. “Vilko Rechberger, ustanovitelj Akvarija in tedanji direktor, je navezal stike z mnogimi istovrstnimi ustanovami širom po svetu. Z zamenjavami živali so začele v Maribor prihajati vodne lepotice iz celega sveta.”

Šolarji na obisku v mariborskem akvariju leta 1958.

Danes je tako v 39 velikih razstavnih akvarijih prikazanih 120 vrst avtohtonih in eksotičnih rib iz sladkih in slanih voda iz prav vseh kontinentov: “Predvsem raznovrstnost razstavljenih živali je v največji meri pripomogla ponesti sloves ustanove izven naših meja in tako je danes Akvarij ena pomembnejših tovrstnih ustanov v bližnjem srednjeevropskem prostoru.”

Terarij se je Akvariju pridružil leta 1991

Leta 1991 so v soglasju z mestno občino Maribor pričeli s preureditvijo prostorov dotedanje ribogojnice in rezultat je bil ureditev oddelka Terarij, v katerem so v terarijih razstavljeni 50 vrst plazilcev, dvoživk in žuželk iz celega sveta. “Tako si lahko obiskovalci ogledajo eno največjih zbirk strupenih in nestrupenih kač na evropskem prostoru. Zanimanje javnosti pa vzbujajo med drugim še krokodili, veliki kuščarji varani in legvani, kopenske in močvirske želve…”

Kostanjevo promenado ob paviljonu v Mestnem parku, nedaleč od takratne kavarne Park. Foto: Kamra.si.

Akvarij-terarij ima večji pomen

Delo ustanove ni omejeno zgolj na prikazovanje živalskih in rastlinskih vrst. Že vrsto let intenzivno delajo na vzreji živali v ujetništvu. Zabeleženo je bilo nekaj prav neverjetnih uspehov, saj so uspeli razmnožiti nekaj na svetu ogroženih živalskih vrst. Ti uspehi so bili zelo odmevni v strokovnih krogih.

“V vseh letih obratovanja je našo razstavo obiskalo več kot dva in pol milijona obiskovalcev. V tem številu predstavljajo več kot polovico šoloobvezni otroci in prav zanje je pomembno naše poslanstvo. Namreč približujemo jim naravo na najbolj pristen način in jim vcepljamo zavest, da so tudi oni del nje in potrebno se je zavzemati, da jo ohranimo našim zanamcem. Seveda pa ni zanemarljiv turistični prispevek, saj nas iz leta v leto obišče vedno več domačih in tujih turistov.”

V času svojega delovanja je Akvarij-terarij prejel številna domača in mednarodna priznanja, za dolgoletni prispevek h kulturnemu, izobraževalnemu in turističnemu razvoju Maribora ter njegovo promocijo doma in na tujem se mu je mesto oddolžilo s podelitvijo Listine mesta Maribor leta 1993 in Mestnega pečata leta 2003.

Danes je od nekdaj veličastne ustanove ostala le klavrna podoba

Zob časa, visoke temperature in visoka relativna vlaga v prostoru so prispevali k temu, da je danes včasih tako ugledna ustanova v klavrni podobi. “V podjetju Snaga se zelo zavzemamo za nemoteno delovanje Akvarija in vlagamo veliko truda in sprotnih sredstev za vzdrževanje obstoječega stanja. Žal pa so vsi napori zaman,” so za nas pojasnili v podjetju.

Dolga leta se ni vlagalo v vzdrževanje in prepotrebno obnovo posameznih delov in danes hiša propada od temeljev navzgor. Poskus zaščite temeljev zgradbe z izvedbo s hidroizolacije je že tretje leto klavrno propadel, čeprav so bila v proračunu vsa leta predvidena sredstva zanjo.

Ker bo 14. junija 2023 minilo 70 let delovanja, na Snagi srčno upajo, da bodo odgovorni v MOM in lastnik nepremičnine letos načrtovali interventna sredstva v proračunu, da se postopoma pristopi k sanaciji zgradbe in opreme.