Zaprte osebe vedo vse o zapori, ki je precej bolj neusmiljena kot izkušnja »ostati doma«. Na podlagi PKP5 so bili sprejeti tudi ukrepi za sproščanje prezasedenosti zaporov kot so prekinitev zaporne kazni, predčasni odpust s prestajanja kazni zapora, sodišča pa obsojencev začasno ne pozivajo na nastop kazni.

“Mnogo stvari jemljemo za samoumevne in šele ko jih izgubimo, spoznamo njihovo vrednost. Zaradi COVID-19 mnogi ljudje sedaj izkušajo izgubo službe in istočasno tudi izgubo svobode. Že ta dva dejavnika sta dovolj slaba, njuna kombinacija pa predstavlja veliko tveganje za slabitev naše samopodobe. Mnogi ljudje lahko danes lažje razumejo, kje sem se nahajal sam. Na enak način sem lahko sam sočuten z njihovimi strahovi in negotovostmi,” je za Zaporniški vikariat povedal nekdanji zapornik.

Med 15. in 21. novembrom namreč obeležujemo Teden zaporov, pod geslom “Združeni v zapori,” ki se v svetu odvija že 40 let z namenom ozaveščanja o potrebah zaprtih oseb in njihovih svojce, žrtev kaznivih dejanj, delavcev in prostovoljcev v zaporih ter vseh zaposlenih v kazenskopravnem sistemu.

“Zaprte osebe vedo vse o zapori, ki je precej bolj neusmiljena kot izkušnja »ostati doma«, ki so jo številni izkusili med epidemijo COVID-19. Vendar so se zunaj zaporskih zidov ljudje vseh starosti morali naučiti, kako se prebijati skozi negotovost, mnogi so občutili strah, zbeganost in pomanjkanje nadzora,” so zapisali pri Zaporniškem vikariatu. V preteklih mesecih smo izgubili svobodno bližino naših najbližjih, celo vse do točke smrti. Nekateri ljudje so v tem času občutili neznosno breme bolečine in žalosti. Nekateri so bili osamljeni in izolirani, spet drugi so si želeli več prostora, biti stran od ljudi. Vse to se občuti za zaporskimi zidovi 365 dni na leto.

Tveganje za pojav okužbe z virusom Sars-CoV-2 tudi v zaporih

Ob splošnem poslabšanju epidemiološke slike v državi so tudi zapori podvrženi tveganjem za pojav okužb z virusom Sars-CoV-2. Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v okviru prizadevanj za ohranjanje in zaščito zdravja zaprtih oseb in zaposlenih zato skrbno spremlja epidemiološke razmere v državi in v posameznih lokalnih skupnostih ter v sodelovanju z zdravstveno stroko izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje širjena COVID-19 v vseh zavodih.

“V upravi ukrepe sprejemamo v skladu z načelom postopnosti in sorazmernosti, določeni so v Načrtu izvajanja ukrepov v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij v kriznih razmerah epidemije oziroma pandemije Koronavirusa SARS-CoV-2,” so za Maribor24.si pojasnili iz Službe za odnose z javnostmi pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. 

Zdravstveno stanje zaprtih se redno spremlja

V zavodih, kjer je prišlo do okužb med zaprtimi, se izvajajo vsi protokoli v skladu z navodili epidemiologa oziroma zdravnika zdravstvenega doma, ki na primarni ravni zagotavlja zdravstveno oskrbo v zaporu. Vse okužene osebe so, kot so pojasnili, nameščene v za to predvidenem prostoru za izolacijo okuženih, dvema okuženima obsojencema so z namenom preprečitve širjenja okužbe prekinili prestajanje zaporne kazni. Zdravstveno stanje zaprtih se redno spremlja in trenutno je po oceni zdravstvenih delavcev dobro, kar je v danih razmerah ključno. V karanteni so tudi vsi obsojenci, ki so bili v stiku z okuženimi.

“V Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor zdravstveno oskrbo zagotavlja Zdravstveni dom Maribor. Zaprte osebe in zaposlene ves čas še posebej spodbujamo in opozarjamo na preventivne ukrepe in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katerimi lahko vsak prispeva k ohranjanju zdravja,” so še pojasnili.

Vir: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij

PKP5 predvidel ukrepe za sproščanje prezasedenosti zaporov

Ob tem nas je zanimalo, kako je z samo zasedenostjo zaporov, kakšna je trenutna situacija in ali je morda zaradi epidemije možen predčasen izpust zapornikov na prostost.

Kot so pojasnili za naš portal, so bili moški zapori ob začetku epidemije v večini prezasedeni. Skupna zasedenost vseh zavodov za prestajanje kazni zapora znaša 107,3 odstotkov.  V Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor je bilo 16. novembra zaprtih 148 oseb, kar ob prostorski razpoložljivosti 140 zaprtih oseb predstavlja 105,7 odstotno zasedenost.

Povezava do aktualnih podatkov o zasedenosti vseh zavodov je dostopna na tem spletnem mestu: https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSIKS/Dokumenti/Zaporska-statistika/Stevilo-zaprtih-oseb-in-zasedenost-zavodov-dne-16.-11.-2020.pdf

Na podlagi Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (tako imenovani PKP5) so bili zato že sprejeti ukrepi za sproščanje prezasedenosti zaporov: prekinitev zaporne kazni, predčasni odpust s prestajanja kazni zapora, sodišča obsojencev začasno ne pozivajo na nastop kazni.

“Na posameznih izpostavljenih lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora se s temi ukrepi lahko učinkoviteje, v skladu z varnostnimi standardi in po vnaprej skrbno pretehtanih strokovnih odločitvah zasleduje cilj preprečitve širjenja COVID-19. Podobne ukrepe za zmanjšanje prezasedenih zaporskih kapacitet so v času epidemije sprejele tudi nekatere druge države članice Sveta Evrope,” so še pojasnili.

Kakšni so kriteriji za predčasen izpust in komu se lahko kazen prekine?

Tudi po določbah veljavnega interventnega zakona vprašanje varnostnih zadržkov ostaja ključno merilo pri presoji posameznega primera. Pri tem se celovito upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoče odprti kazenski postopki.

Tudi po določbah veljavnega interventnega zakona vprašanje varnostnih zadržkov ostaja ključno merilo pri presoji posameznega primera glede predčasne prekinitve kazni.

“Kazen je torej mogoče prekiniti le pri tistih obsojencih, ki so tekom dosedanjega prestajanja kazni aktivno izpolnjevali obveznosti iz osebnega načrta in v večini že koristijo ugodnosti prostega izhoda, kar pomeni, da se že vračajo v družbo, imajo urejene pogoje za življenje po prestani kazni in ne predstavljajo varnostnega tveganja. Večjemu delu odpuščenih obsojencev je bila kazen prekinjena že ob prvem valu epidemije in do kakršnih koli zlorab ni prišlo,”so pojasnili.

Do 29. oktobra je bilo na prekinitvi zaporne kazni po interventnem zakonu skupaj 48 obsojencev iz 9 različnih lokacij zavodov za prestajanje kazni zapora in njihovih oddelkov. Prav tako so na podlagi interventnega zakona predčasno odpustili do tega dne skupno pet obsojencev iz štirih lokacij zavodov.

V mariborskem zaporu brez obiskov, okuženi trije zaposleni

V Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor do okužbe med zaprtimi osebami do prejšnjega tedna ni prišlo, trenutno pa imajo potrjene 3 aktivne okužbe pri zaposlenih. “Njihovo zdravstveno stanje je stabilno. Nekateri zaposleni so bolezen že premagali in se vrnili na delo. Glede stanja okužb poudarjamo, da se številčni podatki dnevno spreminjajo. V obeh skupinah, tako pri zaposlenih kot pri zaprtih osebah, imamo na ravni celotne uprave že ozdravljene posameznike. V primeru potrjene okužbe med zaprtimi bi bili ti nameščeni v zato predvidenem prostoru za izolacijo okuženih, v karanteni pa bi bili tudi vsi obsojenci, ki so bili v stiku z okuženimi,” še dodajajo.

V Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor sodišče na prestajanje zaporne kazni napoti: obsojence, ki so obsojeni na kazen do enega leta in šestih mesecev ali njihov ostanek kazni po vštetju pripora ne presega enega leta in šestih mesecev zapora, z območja sodnega okrožja Maribor, Ptuj in Celje; obsojence z območja sodnega okrožja Murska Sobota, če so obsojeni na kazen zapora nad šest mesecev ali njihov ostanek kazni po vštetju pripora presega šest mesecev zapora, ter mlajše polnoletne obsojence (do 23. leta starosti) z območja sodnega okrožja Maribor, Ptuj in Slovenj Gradec, če so obsojeni na kazen zapora do enega leta ali njihov ostanek kazni po vštetju pripora ne presega enega leta zapora. Pripor v zavodu prestajajo priporniki, če je pripor odredilo okrožno sodišče v Mariboru, Slovenj Gradcu ali na Ptuju. V zavodu v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izvršujemo tudi nadomestni zapor. Prostorska zmogljivost zavoda je 140 oseb.

Ob poslabšanju epidemiološke slike se sproti presojajo tudi ukrepi, vezani na izvajanje obiskov v zavodih. Po načelu sorazmernosti in postopnosti ter glede na prostorske in druge možnosti posameznega zavoda se sprejemajo ukrepi in omejitve ob obiskih v zavodih. Trenutno se obiski izvajajo z omejitvami (obvezno nošenje maske, zmanjšanje števila obiskovalcev ob obisku na eno osebo, izvajaje obiskov za stekleno pregrado), na nekaterih lokacijah zavodov (tudi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor) se do preklica obiski ne izvajajo.

Vir: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij

Dodatne aktivnosti za zaprte osebe

“Zaprte osebe so za ohranjanje stikov z zunanjim svetom v tem času spodbujene k uporabi različnih drugih možnosti – predvsem k dopisovanju in telefonskim stikom. Za lažjo izvedbo slednjih smo zaprtim zagotovili telefonske vrednostne kartice. V skladu z možnostmi in po vnaprej določenih postopkih je v okviru pilotnega projekta v uporabi za zaprte osebe tudi možnost video telefonskih stikov, s katerimi jim olajšamo stike s svojci in prispevamo h krepitvi socialnih vezi,” so sporočili.

Kako še v teh tednih poteka življenje v zaporu in kakšne aktivnosti so zapornikom na voljo? “Bivanje zaprtih oseb v zavodih poskušajo v tem času zapolniti tudi z različnimi dodatnimi koristnimi vsebinami in aktivnostmi. Med drugim so zaprtim na voljo knjige, s katerimi razpolagajo zavodske knjižnice. V zadnjem obdobju smo nabor knjižnega gradiva v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo obogatili z novejšimi izvodi. Zaprtim poskušamo ponuditi različne družabne igre, pripravljen pa je tudi literarni, likovni in video natečaj o preživljanju časa v zaporu v obdobju epidemije,” so še pojasnili pri Upravi RS za izvrševanje kazeskih sankcij.

Med drugim so v zavodu Dob, kjer je največ okuženih obsojencev, razširili termine bivanja na prostem in uporabe športne sobe, razdelili so telefonske kartice za stike s svojci in dodatno omogočili uporabo družabnih iger. Obsojenci so bili oskrbljeni s čaji, dodatno so oplemenitili jedilnike z živili, ki vsebujejo vitamin C in D. Za tiste v karanteni so poskrbeli, da dobijo pri obrokih več sadja. Različne aktivnosti za zaprte spodbujajo tudi v drugih zavodih.

Vir: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij