Med značilnosti mariborskega Lenta zagotovo sodijo jate labodov, elegantnih belih ptic, ki privlačijo tujce, pa tudi domačine. “Maribor postaja sodobno turistično mesto, ki bi z dobro ureditvijo področja varovanja ptic pokazal razvoj mesta in splošne kulture,” meni dr. Zlatko Golob, vodja azila za zaščitene in prostoživeče vrste.

Labodi poginejo tudi zaradi neprimernega hranjenja

Obrežje Drave v toplejših mesecih privabi veliko domačinov ter turistov. Medtem, ko nekateri lepo vreme radi izkoristijo za sprehod in druženje, mnogi z veseljem opazujejo ptice, ki jih na Dravi ne manjka. Kljub opozarjanju, da ptic ni primerno hraniti, se temu marsikdo težko upre. 

Stalni in naključni obiskovalci ptice hranijo predvsem s kruhom, ki je neprimeren, kajti nima hranil, ki jih živali potrebujejo, hkrati pa hitro potone na dno, ki ga onesnažuje. Poleti se kruh razkraja in onesnažuje dno, zaradi česar smo pogosto priča poginu rib, perjadi ter drugih rečnih živali.

Dr. Golob opozarja, da gre pri hranjenju za težavo, ki bi jo bilo potrebno rešiti na strokovnem nivoju. Množičnemu hranjenju s strani občanov ter obiskovalcev se je namreč tako rekoč nemogoče izogniti.

Avtomati s primerno pičo – urbana rešitev za sobivanje

“Postavili bi avtomate, v katerih je primerna in ustrezna hrana, ki ne onesnažuje rečnega dna, temveč plava in jo lahko ptice sproti pojedo. S tem bi se izognili masovnemu metanju kruha in žita, ki potone na dno in se v poletnih mesecih tam razkraja ter povzroča bolezni,” pojasnjuje ter dodaja: “Protokol smo pripravili vendar do zdaj nismo bili uslišani. To bi vsekakor radi dosegli, ker gre za kulturo bivanja.”

Na Mestni občini Maribor so pojasnili, da so o pobudi avtomatov že razmišljali. O tem so se posvetovali tudi z VURS-om, ki pa krmljenje odsvetuje. Dr. Golob se s tem strinja, vendar opozarja, da je ljudi praktično nemogoče prepričati, naj tega ne počnejo. “Avtomat bi izgledal tko, da bi mimoidoči vanj vrgel kovanec denimo za en evro, dobil bi lonček hrane, ki pa je ustrezna za te vrste in ne onesnažuje,” pojasni.

Trenutno je na Dravi toliko labodov, da bi bilo to vprašanje primerno in nujno urediti Maribor postaja sodobno turistično mesto in v takih akcijah se kaže odnos do narave in razvoj družbe.

Nesreča na ulici

Pri sobivanju z divjimi pticami se rado zgodi, da se te na prisotnost človeka zelo navadijo in se ga sploh ne bojijo. To od ljudi terja dodatno previdnost, sicer hitro pride do nesreče.

Pred dnevi smo bili znova priča povoženju laboda. Tokrat je šlo za labodko, ki je dan poprej znesla štiri jajca. Ko je prečkala cestišče na Lentu, jo je voznica povozila do smrti, kljub temu, da gre za območje kjer velja stroga omejitev trideset kilometrov na uro.

“Svetovali smo, da se jajca dajo v gnezd drugi labodki, ker je to naraven način, da dobijo biološki odtis na svoje starše. V kolikor to ne bo uspelo, jih lahko mi kot zavetišče sprejmemo in jih damo v inkubator ter jih ročno hranimo, kar pa seveda ni naravna pot,” pojasnjuje dr. Golob.

Pri ljudeh je potrebno ozavestiti, da so narava in živali naše bogastvo, ki nam omogočajo tudi srečnejše življenje.

K sreči je krušna mati, ki ima tudi že svoje gnezdo, jajca dobro sprejela in bo, kot kaže dobro skrbela za celoten zarod, ko bo tako daleč.

Lent je nedvomno biser Maribora in, da bi postal sodobno turistično mesto s posluhom za sobivanje z naravo, kot kaže ni potrebno veliko.