Število bolnikov s covidom-19 v UKC Maribor se je v zadnjih tednih znižuje. Zaradi manjšega števila bolnikov s covidom-19 so lahko te dni minimalno povečali druge programe, a bo trajalo še precej časa, da bodo nadoknadili izpad obravnav iz lanskega leta.

V letu 2020 so v UKC Maribor sicer obravnavali okoli 95.000 bolnikov manj in opravili približno 6000 večjih operativnih posegov manj kot v letu poprej. Kot je v izjavi za javnost v začetku leta povedal strokovni direktor Matjaž Vogrin, gre tu za manj nujne posege, saj bolnike z nujnimi stanji ali onkološkimi obolenji obravnavajo z nezmanjšanim tempom.

V letu 2020 so v UKC Maribor sicer obravnavali okoli 95.000 bolnikov manj in opravili približno 6000 večjih operativnih posegov manj kot v letu poprej.

“Število obravnavanih bolnikov z medicinskih strok, kot so revmatologija, ortopedija, fiziatrija, dermatologija, pa je bistveno manjše. V novembru in decembru so operirali le šest odstotkov bolnikov v primerjavi s številkami iz leta 2019,” je še dejal.

Največji odklon pri akutnih bolnišničnih obravnavah

Kot so v UKC Maribor pojasnili za naš medij, se je zaradi epidemije zmanjšala realizacija večine programov, dogovorjenih v Splošnem dogovoru za leto 2020, razen urgentnih stanj in obravnave onkoloških pacientov, kjer so izvajali programe skorajda nemoteno oz. skladno s potrebami. Tudi preventivne programe, ki jih izvajajo v UKC Maribor, so poskušali delati kar se da nemoteno.

“Tako so programa DORA in SVIT opravili celo v večjem obsegu kot v preteklem letu. Finančno največji odklon pri realizaciji programov je v akutni bolnišnični obravnavi (ABO), kar je tudi finančno največji program dogovorjen z ZZZS. Na nivoju celotnega UKC Maribor smo program uteži dosegli v višini 86 odstotkov, kar je glede na epidemiološko stanje, ki nas spremlja od marca 2020 dalje, zelo visok delež. Največji delež nedosežene realizacije programov pade na prospektivne programe, ki so v Pogodbi o izvajanju zdravstvenih storitev z ZZZS posebej dogovorjeni programi,” so za naš medij pojasnili v UKC Maribor.

Zaradi epidemije se je v UKC Maribor zmanjšala realizacija večine programov, dogovorjenih v Splošnem dogovoru za leto 2020, razen urgentnih stanj in obravnave onkoloških pacientov, kjer so izvajali programe skorajda nemoteno oz. skladno s potrebami.

V te programe sodijo: operacije s področja ORL, kirurški posegi na srcu, PTCA (koronarna angiografija), koronarografije, operacije rame, operacije golše, operacije hrbtenice, operacije prostate, operacije na stopalu, operacije na ožilju, operacije krčnih žil, operacije kil, operacije žolčnih kamnov, endoproteze kolka, endoproteze kolena, artroskopske operacije, operacije karpalnega kanala, odstranitev osteosintetskega materiala in operacije ženske stresne inkontinence. Skupaj so ti programi plan dosegli v višini 70 odstotkov.

Koliko pregledov so v UKC Maribor opravili v minulem mesecu?

V obdobju od 1. do  31. januarja 2021 so sicer v Urgentnem centru opravili 3663 prvih pregledov, v Internistični nujni pomoči 629, v ORL urgentni ambulanti pa 333 prvih pregledov. V istem obdobju je bilo v Nevrološki urgentni ambulanti opravljenih skupno 234 prvih pregledov, v Urgentni ambulanti za infekcijske bolezni in vročinska stanja 21 tovrstnih pregledov, v Dermatološki urgentni ambulanti 202 in v Ginekološki urgentni ambulanti 143 prvih pregledov. V Onkološki urgentni ambulanti so opravili 4, v Pediatrični urgentni ambulanti 92, v Psihiatrični urgentni ambulanti pa 89 prvih pregledov. V mariborski porodnišnici se je v decembru rodilo 164 otrok.

 

Zadnjega decembra na zdravstveno storitev čakalo čez 85 tisoč pacientov

Kot še pojasnjujejo, se bodo čakalne dobe povečale za vse zdravstvene storitve, ki se ne izvajajo oziroma se izvajajo v manjšem obsegu minimalno za čas trajanja ukrepov.

“Natančno bomo čakalno dobo lahko določili šele po sproščanju ukrepov in podeljevanju novih nadomestnih terminov pacientom, ki jim je storitev bila odložena. Na dan 31. 12. 2020 je v UKC Maribor čakalo na zdravstveno storitev 85.070 pacientov od tega 18.215 preko dopustne čakalne dobe. Na dan 31. 12. 2019 je čakalo na zdravstveno storitev 114.574 pacientov od tega 25.564 preko dopustne čakalne dobe,” še pojasnijo.

Natančno čakalno dobo bo mogoče določiti šele po sproščanju ukrepov in podeljevanju novih nadomestnih terminov pacientom, ki jim je storitev bila odložena. Na dan 31. 12. 2020 je v UKC Maribor čakalo na zdravstveno storitev 85.070 pacientov od tega 18.215 preko dopustne čakalne dobe.

V UKC Maribor so sicer do 18. februarja z zdravljenja skupaj odpustili 1564 bolnikov s covidom-19. Po besedah direktorja Flisa jim izboljševanje razmer vsaj v tem času omogoča zmanjševanje števila postelj za tovrstne bolnike. Kot je dodal v izjavi za javnost prejšnji teden, bodo vse tri osrednje bolnišnične ustanove, torej oba klinična centra in Klinika Golnik, ostale covidne bolnišnice, tudi če bi epidemija na ravni države usahnila pod sto hospitaliziranih.

“Pri nas naj bi imeli okoli deset odstotkov postelj rezerviranih za te bolnike, če bi število tako zelo upadlo, bi imeli na voljo okoli 2,5 odstotka postelj. Vendar pa bodimo previdni pred pretiranim optimizmom, saj ta trenutek še vedno ne vemo, kaj se bo v Evropi dogajalo v zvezi z mutiranimi sevi,” je dejal Flis in pozval k doslednemu spoštovanju vseh zaščitnih ukrepov.

Pljučni oddelek kot enota za rehabilitacijo

Zaradi zmanjševanja števila bolnikov s covidom-19 so se odločili dislocirano enoto pljučnega oddelka na Pohorju preoblikovati v enoto za rehabilitacijo bolnikov po prestani bolezni, saj jih to potrebuje veliko, še posebej med tistimi, ki so prestali intenzivno zdravljenje, piše STA. Če se bo trend upadanja okuženih bolnikov pri njih nadaljeval, bi lahko na Pohorju delo začeli že te dni.

Sicer pa so v UKC Maribor na vrhuncu drugega vala epidemije v celoti dosegali tudi več kot 80 odstotkov ostalega programa, omenjene dejavnosti pa se bodo sproščale še naprej. “Manj kot bo covidnih bolnikov, bolj normalno bomo lahko delovali,” je še dodal Flis.

Manj kot bo covidnih bolnikov, bolj normalno bomo lahko delovali.

Nekatere programe so, kot že rečeno, izvajali ves čas, saj jih niso mogli ukiniti, med njimi je onkološki, postopoma pa bodo odpirali tudi ostale specialistične dejavnosti in ambulante. To pa je odvisno od gibanja števila bolnikov s covidom-19, saj je delo v takih razmerah vendarle nekoliko upočasnjeno. Počasi se pri njih normalizirajo tudi razmere glede odsotnosti zaposlenih, ki so morali doma ostati zaradi karantene, morebitnega stika, okužbe in varstva otrok.

Flis pravi, da se je večina njihovih zdravnikov, ki še niso preboleli bolezni, že cepila, nekaj manj je bilo odziva med ostalim zdravstvenim osebjem. Izboljševanje kadrovskih razmer pa je po njegovem povezano tudi s tem, da jih je precej bolezen že prebolelo in se bodo cepili pozneje, poroča STA. Po njegovi oceni lahko vsaj 60 do 70 odstotkov zaposlenih brez strahu pred okužbo že prihaja na delo.