Medtem ko je bilo leta 2016 v mariborskih osnovnih šolah 314 tujih učencev, so jih v preteklem šolskem letu zabeležili 1032. Tako učitelji kot ravnatelji opozarjajo, da je delo z vse bolj številnimi učenci tujci vse bolj zahtevno ter prosijo za učinkovite ukrepe in spremembe …
»Vključevanje otrok tujcev oz. otrok katerih materni jezik ni slovenščina) v mariborske vzgojno-izobraževalne ustanove je vse bolj aktualen in izjemno pereč izziv, s katerimi se soočamo osnovne šole, znotraj njih pa vodstva šol, svetovalne službe in učitelji, ki učenca tujca sprejmejo v svoj oddelek,« opozarjajo v kolegiju mariborskih ravnateljev, kjer s pozivi MO Maribor ter pristojnemu ministrstvu že dlje čaka kažejo na zahtevnost situacije.
Njihovi pozivi pa niso le več kot nujni klici na pomoč, ampak konstruktivni seznami predlogov, ki bi z uresničitvijo njihovo vsakdanje delo olajšali. »Iskreno upamo, da se nas bo vendarle slišalo, saj brez pomoči pristojnih ne bomo več zmogli sami,« še dodajajo.
Kdo sploh je otrok oziroma učenec tujec?
V kolegiju mariborskih ravnateljev termin uporabljajo za poimenovanje osebe oziroma skupine otrok, ki je ali ni rojen v Sloveniji, njihov materni jezik ni slovenščina, slovensko osnovno šolo pa obiskujejo manj kot pet let.
»Otrok »tujec« prihaja iz družine, kjer se ne govori slovensko, »inputa« slovenščine v krogu družine ni (pomeni: ne govori se slovensko, ne gleda se slovenska televizija, ne berejo se knjige v slovenščini ipd.). Navadno se otroci »tujci« v popoldanskem času družijo z otroci iste narodnostne manjšine, navadno tudi ne obiskujejo tečajev/treningov/dejavnosti, kjer bi se družili s slovensko govorečimi otroci,« še dodajajo mariborski ravnatelji ter nadaljujejo:
»V mnogih družinah je oče tisti, ki morda malo govori slovensko, mame slovenščine praviloma ne govorijo. Veliko število mam tudi nima interesa, da bi se naučile slovenščine. Le redki otroci »tujci« prihajajo iz družin, ki otroka stimulirajo za šolsko delo, ga za delo vzpodbujajo in mu pomagajo.«
Ravnatelji ponujajo rešitve
Česa si torej mariborski ravnatelji sploh želijo? Predvsem ustreznega razreševanja problematike, ki vključuje ukrepe tako na makro – sistemski ravni kot na ravni učiteljev ter učencev tujcev.
»Mariborski ravnatelji ugotavljamo, da pogrešamo dodelan in aktualiziran ustrezen normativni akt v obliki pravilnika o vključevanju otrok tujcev v sistem vzgoje in izobraževanja ter o prilagojenem izvajanju,« povedo:
»Jasno nam je, da bo tu potreben angažma s strani pristojnega ministrstva za izobraževanje, na operativni ravni pa nujno čim prej potrebujemo pomoč Mestne občine Maribor, da to skupino otrok čimbolj optimalno vključimo v samo primarno izobraževanje.«
Kaj vse bi v osnovne šole prineslo rešitev?
Kolegij mariborskih ravnateljev pa ne ostaja le pri besedah in prošnjah, ampak pozive vselej dopolni tudi s konkretnimi predlogi rešitev, za katere v praksi ugotavljajo, da bi lahko pomembno prispevale k ublažitvi situacije ter olajšanju vsakdanjega dela.
Med njihovimi predlogi so tako povišanje deleža zaposlitve učitelju slovenščine, ki poučuje učence tujce, saj trenutni normativi ustreznega vključevanja otrok k pouku ne zagotavljajo; fleksibilnost zaposlovanja glede na obdobje, saj delež tujcev v osnovni šoli ni enak v vsakem obdobju; možnost avtonomnega odločanja o tem, v kateri razred se učenca tujca všola; podeljevanje statusov učencem tujcem glede na število let v Sloveniji ter v slovenskih osnovnih šolah …
Ob tem predlagajo še dodatno izobraževanje ter opolnomočenje učiteljev, ki delajo s tujci; sistematiziranje delovnega mesta albanskega prevajalca za učence tujce; jasno opredeljeni normativi števila učencev s statusom tujca v razredu; organiziranje ur osnov slovenščine v medletnih počitnicah; dodatne ure slovenščine po sistemu fakultativnega pouka; ustrezni jezikovni didaktični materiali; sistematizacija delovnih mest ter zagotavljanje potrebnih kadrov kot so osebe za učno pomoč, prevajalci albanskega jezika; ureditev sistematičnega pristopa k učenju slovenščine s strani staršev z določitvijo pogojev in podobno.
Mestna občina Maribor problem razume, a ga sama ne more razreševati
»Na MOM smo seznanjeni s problematiko tujcev, s katero se srečujejo na osnovnih šolah, ne samo v Mariboru temveč tudi drugod po Sloveniji,« povedo na Mestni občini Maribor ter dodajo, da so na problematiko mariborski ravnatelji skupaj s strokovnimi službami MOM že opozarjali ter na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje podali pobudo za povečanje ur slovenščine pri pouku in za dodatno pomoč pri učenju.
»Sprememba normativov za več ur je bila uvedena pred dvema letoma, vendar število ur še vedno ne zadošča za pokritje potreb,« še dodajo. Na občini nam pojasnijo še, da je župan Arsenović v letošnjem poletju na predlog mariborskih ravnateljev »… sprožil akcijo na ZMOS, da se organizirano pristopi k navedeni problematiki v celotni Sloveniji.«
»Konec septembra je bil sestanek Odbora za družbene dejavnosti na ZMOS, kjer je bilo dogovorjeno, da se na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poda enotna pobuda za reševanje navedene problematike za vse šole v Sloveniji. Predlogi, ki so navedeni v dopisu so v pristojnosti ne samo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ampak tudi drugih ministrstev ter povezani s spremembami zakonodaje,« nam še pojasnijo na MO Maribor.
Dodajo še, da so na občini preučili tudi pobudo ravnateljev o dodatnih urah slovenščine, pri izvedbi katere bi lahko pomagala tudi MO Maribor:
»Ker pa je realizacija pobud neposredno povezana z dodatnimi finančnimi sredstvi, je financiranje dodatnih ur slovenščine odvisno od višine sredstev proračunu MOM v letu 2024 in naslednjih letih.«
Koliko otrok priseljencev je v mariborskih osnovnih šolah?
O kakšnih številkah sploh govorimo? Na Mestni občini Maribor nam med drugim predstavijo tudi statistiko deleža otrok priseljencev v mariborskih šolah. V šolskem letu 2016/2017 so jih zabeležili 314, število pa se je v sledečih letih le še povečevalo.
V preteklem šolskem letu je tako mariborske šolske klopi zasedlo 500 učencev, katerih jezik ni slovenščina in so v Sloveniji šele prvo ali drugo leto ter 532 učencev, ki so v Sloveniji tri leta ali več – skupno torej 1032 učencev tujcev. Kot nam še povedo na MO Maribor, učenci prihajajo iz 28 držav.
Ob tem težavo predstavlja tudi dejstvo, da so učenci tujci v mariborskih osnovnih šolah neenakomerno razporejeni: štiri osnovne šole imajo od skupno vpisanih učencev 2 % tujcev, sedem jih ima med 2 in 10 %, osem 10 do 20 %, ena šola pa ima od skupno vpisanih učencev kar 28 % tujcev.
Koliko učencev tujcev je bilo v mariborskih osnovnih šolah v preteklih šolskih letih?
2016/2017 = 314
2017/2018 = 648
2018/2019 = 619
2019/2020 = 857
2020/2021 = 908
2021/2022 = 944
Delež otrok tujcev se v povečuje po celotni Sloveniji
Problematika seveda ni le mariborska. Na ravni Slovenije je bilo v preteklem šolskem letu v slovenske osnovne pole vključenih 16 636 tujcev, medtem ko jih je bilo v vrtcih 7333, v srednje šole pa 5371 dijakov s tujim državljanstvom ali stalnim prebivališčem izven Slovenije.
Slovenski šolski sistem tako šolam, ki imajo vključene učence priseljencev v prvem in drugem letu šolanja nudi dodatne ure slovenščine – konkretno je bilo tako v preteklem šolskem letu za ure slovenščine osnovnim šolam namenjenih 30 148 ur ter 51 dodatnih učiteljev slovenščine.
PREBERITE ŠE: Otroci priseljenci v mariborskih osnovnih šolah: »Ti otroci so junaki!«
Tudi ministrstva iščejo rešitve
»Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vključevanju otrok priseljencev namenja veliko pozornosti,« nam povedo na MVI ter pojasnijo, da se skladno s pobudami glede prenizkega števila ur slovenskega jezika z določenimi šolami že individualno dogovarjajo.
»V pripravi je nova krovna Strategija Vlade RS na področju vključevanja tujcev, v katero je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje aktivno vključeno, in je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve,« nam še pojasnijo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ter dodajo: »Načrtujejo se ukrepi za uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v izobraževalno okolje, na področju socialne in kulturne integracije.«
Ob tem je ministrstvo pripravilo tudi predlog spremembe 43.c člena pravilnika, po katerem bi se zagotovilo še več dodatnih ur slovenščine, kar pomeni, da bi se tudi v primeru majhnega števila novo vključenih učencev priseljencev zagotovila sistemizacija delovnega mesta učitelja za izvajanje začetnega pouka slovenščine in ne le zgolj kot dodatno delo učiteljev.
»Za čim boljše opolnomočenje teh učencev z znanjem učnega jezika – slovenščine je predlagana tudi sprememba Zakona o osnovni šoli, s katero bo mogoče intenzivno izvajanje začetnega pouka slovenščine takoj po vključitvi ter postopno vključevanje k pouku ostalih predmetov glede na poznavanje učnega jezika,« nam še pojasnijo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Trenutno je, kot na prikažejo na ministrstvu tako šolam kot priseljencem sicer na voljo precej možnosti za postopno vključevanje, a kot opozarjajo učitelji in ravnatelji, to v praksi glede na vse večji delež učencev tujcev ni dovolj.
