V Mariboru se tako kot po celotni Sloveniji soočamo s pomanjkanjem zdravnikom specialistov, predvsem iz področja družinske medicine, pediatrije, ginekologije ter medicine dela, prometa in športa. Pomanjkanje kadra so zato začeli zapolnjevati z zdravniki iz tujine. Septembra so začele v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca delati tri dodatne zdravnice družinske medicine, dve iz Bosne in Hercegovine ter ena iz Severne Makedonije. Preden lahko začnejo delati samostojno, morajo sicer opraviti nostrifikacijo specializacij in izpit iz slovenskega jezika. Kakšni so postopki za tujce, ki se želijo zaposliti pri nas in kako ter zakaj jih iščejo v tujini, nam je pojasnil direktor zavoda prim. doc. dr. Jernej Završnik, dr. med., spec.

Koliko kadra primanjkuje v ZD Maribor?

Kot nam je pojasnil Završnik, v osnovi trenutno potrebujejo 10 zdravnikov družinske medicine. “Zdaj smo sicer tri zaposlili, ampak to je brez odhodov, zdaj nam je tudi dr. Skok umrla, tako da nikoli ne moreš predvidevati. Potrebujemo jih še zagotovo 7, oz. 8. Potem potrebujemo pediatre, takoj bi lahko zaposlili 3, enako velja tudi za ginekologe, tako da permanentno iščemo.”

Tri nove zdravnice že lahko delajo pod mentorstvom

Direktor zavoda sicer razlaga, da so k reševanju problematike pomanjkanja kadra pristopili proaktivno, preko kariernega centra zavoda so se s promocijo poklica zdravnik specalist pridružili skupni akciji Zavoda za zaposlovanje RS v okviru dogodkov Življenje in delo v Sloveniji. Tako se lahko iskalci zaposlitve v tujini srečajo s potencialnimi delodajalci v Sloveniji in tako tudi iščejo manjkajoč kader v tujini: “Na tak način smo potem tudi zaposliti tri zdravnike, dve iz Bosne in Hercegovine in pa eno specialistko družinske medicine iz Makedonije.”

Zdravniki iz tujine morajo najprej nostrificirati diplomo oz. specializacijo. V Sloveniji je praviloma tako, da se nostrificira tipe najvišje ravni izobrazbe, torej če je to specializacija, se nostrificira specializacija, če je zadnja najvišja diploma, pa se nostrificira diploma. Vsak kandidat za zaposlitev mora potem opraviti potencialne manjkajoče vsebine, strokovni izpit in izpit iz slovenskega jezika (C1). 

Nove zdravnice so že zaposlene v zdravstvenem domu, zdaj so v fazi nostrifikacije specializacij, v roku enega leta morajo opraviti še izpit slovenščine. Medtem sicer delo že opravljajo, vendar ne samostojno, temveč pod mentorstvom. Samostojno lahko začnejo z delom takrat, ko opravijo izpit iz slovenskega jezika (C1). Ampak medtem so pri njih zaposlene in prejemajo plačo, imajo prilagoditveno obdobje, še pojasnjuje Završnik, ki napoveduje, da bi lahko vse potrebno uredile v letu dni.

Največja težava, s katero se soočajo, je jezik

Iskanje kadra v tujini je sicer breme delodajalcev. “To le pomeni neko dodatno obremenitev, treba je izvajati neke aktivnosti, s katerimi bi pritegnili bodoče zdravnice in zdravnike. Nato gre predvsem za vprašanje priprave dokumentacije, ureditev namestitev, delovnih dovoljenj in dovoljenj bivanj za ostale družinske članke. Iz tujine namreč praviloma prihajajo z družinami in je potrebno poskrbeti tudi za njih,” je povedal direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Država je sicer ob pomanjkanju kadra v zdravstvu olajšala postopek zaposlovanja tujcev pri deficitarnih poklicih. “Država razpiše mesta za tujce, vsi ti postopki potem tečejo na Ministrstvu za zdravje in ministrstvo se potem s svojo ekipo posveča tujcem ter res nudijo podporo tudi nam delodajalcem. Namreč ministrstvo posamezne vloge prouči, imenuje pristojne komisije in primerja zaključen študij oz. specializacijo s študijem oz. specializacijo v Sloveniji ter potem kandidatu odredi prilagoditveno obdobje, se pravi tudi program, ki kandidatu potencialno manjka. Odvisno je, ali gre za poklic zdravnika ali specialista zdravnika,” še razloži Završnik.

Kot poudari, je sicer največja težava, s katero se soočajo, jezik. Ampak stvari se izboljšujejo sedaj, ko je prišlo do spremembe, da ima tisti, ki se zaposli kot deficitarni kader, čas eno leto, da pridobi ustrezno znanje slovenskega jezika in pridobi izpit C1. Završnik zato pove, da se jim pogoji za zaposlovanje tujcev ne zdijo prestrogi. Skupaj je po njegovih besedah interes za sodelovanje izkazalo deset zdravnikov iz omenjenih dveh držav, zato si obetajo še kakšnega.

Velik problem je na področju dentalne medicine

Največji problem je sicer trenutno na področju dentalne medicine, saj Slovenija že nekaj časa ne razpisuje prostih mest za tujce kljub velikem pomanjkanju zdravnikov dentalne medicine. “To pomeni, da morajo kandidati skozi izjemno zahteven postopek nostrifikacije in že ob zaposlitvi morajo imeti opravljen izpit iz slovenščine. Ker tega nimajo, to za njih predstavlja velik problem, ter tudi za nas.” Dentalna medicina namreč kljub pomanjkanju kadra ni definirana kot deficitarni poklic.

Se čakalne dobe med poletjem zaradi dopustov podaljšajo?

Zaradi pomanjkanja kadra in koriščenja dopustov med poletjem nas je zanimalo tudi, ali se to pozna na čakalnih dobah, za katere je znano, da so praktično po celotni Sloveniji dolge, pogosto predolge. Kot je še za nas pojasnil prim. doc. dr. Jernej Završnik, so delavcem dolžni zagotoviti izrabo letnega delovnega dopusta, ki mora trajati najmanj dva tedna, ter ga v veliki večini delavci izrabijo poleti. Vendar zato v tem času delo organizirajo na način, da poteka čim bolj nemoteno, da pacienti niso prikrajšani, hkrati vse tudi nadomeščajo. Kot pojasni, tako letni dopusti nimajo kakšnega vpliva na podaljšane čakalne dobe.