Jeseni covidnega leta 2020 so prostovoljci Iniciative mestni zbor (IMZ) v sodelovanju Društvom Organizacija za participatorno družbo in Mestno občino Maribor na neizkoriščenem zemljišču ob Ljubljanski cesti pri skladišču Rdečega križa z uporabo metode japonskega botanika Akire Miyawakija zasadili urbani mini gozdiček 853 sadik dvaindvajsetih različnih sort avtohtonih dreves in sadik grmičevja.

Tako imenovana Miyawaki metoda določa analizo sestave tal in rastja v bližnjih gozdovih, nato pa se to stanje poustvari na izbranem območju tako, da se zasadi čim več sadik različnih vrst zelo blizu druge drugi. Tekmovanje med zasajenimi sadikami povzroči, da sadike rastejo 10-krat hitreje. Takšni nasadi potem postanejo 30-krat gostejši in 100-krat bolj biotsko raznovrstni od tistih, ki so bili zasajeni po običajnih metodah. Ekosistem, ki nastane, pa lahko shrani 40-krat več ogljika kot monokulture in monotini nasadi. Z Miyawaki metodo se tudi poustvarja koridorje biotske raznovrstnosti.

»Zelene površine v urbanih območjih že dolgo niso več zgolj prostor za počitek in rekreacijo ljudi in estetski dodatek urbanističnih načrtov. Boj s podnebno krizo nam nalaga, da v zelene površine pretvorimo čim več urbanega življenjskega prostora in tako ustvarimo zaščitne zelene bariere (ponor CO2, ponikanje meteornih voda, blaženje vetrov, ustvarjanje protihrupne in protiprašne zaščite, ohlajanja ozračja). Zato se vedno bolj uveljavljajo rešitve kot npr. zelene strehe in fasade, majhni Miyawaki gozdički pa se zdijo idealni, da jih za podobne namene uporabimo na degradiranih področjih in raznoraznih nišah v stanovanjskih in industrijskih področjih,« je zapisano na spletni strani Iniciative mestni zbor.

Projekt urbanega gozdička je bil eden od izbranih projektov Podnebnega programa Mreže za prostor Inštituta za politike prostora, ki je razpisal razpis za projekte za boj proti podnebnim spremembam. Društvo Organizacija za participatorno družbo, ki je projekt pripravilo, je zmagalo na razpisu in iz Eko sklada pridobilo 5000 evrov za izvedbo projekta.

Zasaditev urbanega mini gozdička je bila uspešna

Z uspehom zasaditve so v Društvu in pri Iniciativi mestni zbor zadovoljni. »Sadike gredo v letošnjem letu v 3 rastno sezono, tako da pričakujemo, da bodo začele tudi že intenzivneje priraščati,« trenutno stanje mini gozdička ocenjuje Klemen Kamenik iz Društva Organizacija za participatorno družbo. »Prvi dve leti je to priraščanje nekoliko počasnejše, saj rastline vlagajo več energije v to, da se dobro zakoreninijo. Je pa bilo po zasaditvi tudi opaziti, da so visoke temperature in vedno daljša sušna obdobja vplivala na mlade sadike, zato je bilo kljub uporabljeni zastirki, ki bi naj skrbela za zadrževanje vlage v tleh potrebno gozdiček nekajkrat tudi zaliti. To napeljuje tudi na razmislek, da bo v prihodnosti zaradi spreminjajočih se klimatskih razmer v mestih drevesa in grmovnice vedno težje vzgojiti, kar je zaskrbljujoče, če upoštevamo dejstvo, da so le-ta ključni element v mestih, ki blažijo temperaturne ekstreme,« še dodaja Kamenik.

Društvo je k izvedbi projekta zasaditve Miyawaki gozdička povabilo tudi Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki so ob zasaditvi postavili ptičje gnezdilnice in netopirnice, skupaj pa so na lokaciji izvedli tudi več izobraževalnih dogodkov v želji, da bo lokacija te zasaditve postala tudi točka druženja in ozaveščanja o pomenu dreves, grmovnic in zelenih struktur v mestnem okolju, tako z vidika njihovega vpliva na kakovost bivanjskega okolja v mestih za človeka, kakor tudi njihovega pomena kot življenjskega okolja živali in spodbujanja biodiverzitete v urbanih okoljih.

O novih zasaditvah že razmišljajo

O nadaljnjih zasaditvah že razmišljajo, a se bodo v tej sezoni še posvetili negi posajenih sadik tako na lokaciji Miyawaki gozdička, kot tudi na zasaditvi, ki so jo izvedli ob Radvanjskem potoku. »Okoli posajenih sadik je namreč v prvih letih potrebno odstranjevat ovijalke in drugo vegetacijo, ki tekmujejo za prostor z mladimi drevesi in grmovnicami, ko pa bodo drevesa in grmovnice prerastle druge rastline jih bomo prepustimi naravnemu razvoju, ki se odvija tudi v naravnem gozdu, kjer drevesa druga drugo preraščajo in tako ustvarijo sklenjen sklep krošenj. Na površini okoli Miyawakija izvajamo tudi pozno košnjo trave, ki jo pokosimo komaj po odcvetu večine rastlin, s čimer nudimo pašo čebelam in drugim opraševalcem, ter tudi drugim žuželkam, ki bogatijo urbani ekosistem,« je še povedal Kamenik.

Gojenje urbanih gozdičkov v mestnih postaja vedno bolj pomembno orodje v boju proti podnebnim spremembam. Pomembno je za izboljšanje kakovosti zraka, zmanjševanju učinkov toplotnih otokov, izboljšanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje hrupa in izboljšanje estetskega vidika mesta. Poleg tega pa urbani gozdički predstavljajo tudi prijeten prostor za sprostitev in rekreacijo v naravnem okolju, ki je lahko dostopno vsem prebivalcem mesta.