Ujme so letos povzročile veliko škode, pa ne samo tiste 4. avgusta. Letos so se že maja začela neurja, ki so povzročala škodo po celotni Sloveniji. Ocena škode še ni znana v celoti, bo pa samo za obnovo po poplavah 4. avgusta in pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu po prvih ocenah potrebnih več milijard evrov. Maribor ni bil v središču težav s poplavami, vendar je kljub temu ni odnesel poceni. Kakšna škoda je nastala in od kje bomo dobili finančno pomoč, da jo pokrijemo?

Samo zaradi avgustovskih poplav skupno za več kot 2,7 milijarde evrov škode

Občine so prek aplikacije Ajda s skupno več kot 23.500 obrazci prijavile za več kot 2,7 milijarde evrov škode zaradi avgustovskih poplav, so za STA pojasnili na upravi za zaščito in reševanje. V znesek ni všteta škoda v gospodarstvu. Podatke je posredovalo 173 občin. To sicer še niso končni podatki, saj bodo pristojni škodo še preverili na terenu.

Občine so morale popisati škodo na objektih gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, stanovanjskih stavbah v njeni lasti ter stvareh v njeni lasti, ki se uporabljajo za izvajanje občinske dejavnosti, lokalne javne službe ali jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina. Prav tako so morale popisati škodo na gozdnih cestah, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.

Občine so ob tem zbirale tudi vloge oškodovancev o neposredni škodi, ki so utrpeli škodo na zemljiščih, stavbah, infrastrukturi. Fizične in pravne osebe so obrazce za prijavo škode morale oddati na občinske popisne komisije, ki so morale nato zbrane podatke iz obrazcev vnesti v spletno aplikacijo Ajda.

Največji delež skupne vrednosti škode na vodotokih, in sicer več kot 1,3 milijarde evrov. Na ostalih področjih izstopajo objekti; na skupno več kot 12.000 objektih je prijavljene za približno 500 milijonov evrov škode. V Mariboru je nastalo največ škode na infrastrukturi.

Gledano po regijah približno milijarda evrov odpade na zahodno štajersko regijo oziroma porečje Savinje, sledita koroška in ljubljanska regija.

V Mariboru skupno za več kot 12 milijonov škode

Kot so nam pojasnili na Mestni občini Maribor, je komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah v MOM popisala škodo nastalo v mesecu maju, juliju in avgustu in sicer je na kmetijskih zemljiščih bila popisana škoda v višini 868.973,17 EUR, škoda v gozdovih v višini 207.741,46 EUR, na objektih 1.232.243,69 EUR, na infrastrukturi v višini 7.062.394,81 EUR in na vodotokih 3.469.188,19 EUR. Vsa omenjena škoda je bila ustrezno evidentirana v aplikacijo Ajda.

V maju, juliju in avgustu je bila torej skupna škoda, popisana v MOM, v višini 12.840.541,3 EUR.

“Prav tako je bila tudi občanom dana možnost, da so ustrezno prijavili škodo tudi na svoji lastnini, pristojna komisija pa je le to ustrezno popisala, zato ocenjujemo, da je bila škoda, ki se je zgodila v zgoraj navedenem obdobju na območju Mestne občine Maribor popisana v celoti,” so sporočili iz mariborske občine.

Na MOM računajo na pomoč države

Trenutno smo v zaključni fazi popisa celovite ocene škode, ki je pomembna za vložitev zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Za pridobitev evropske pomoči mora Slovenija zaprositi v 12 tednih po poplavah.

Sanacija po ujmah bo sicer zahtevala tudi preusmeritev znatnih sredstev znotraj proračuna, je napovedal finančni minister Klemen Boštjančič. Za odpravo škode po avgustovskih poplavah bo imel že v tem letu državni proračun za 600 milijonov evrov izdatkov. Za leto 2024 je vlada za ta namen predvidela 1,1 milijarde evrov sredstev, od tega 750 milijonov evrov v obliki rezerve na proračunski postavki ministrstva za finance, 350 milijonov evrov pa že pri posameznih ministrstvih.

Boštjančič verjame, da bo že kmalu v začetku leta 2024 potreben rebalans. Podatki glede škode po poplavah namreč še prihajajo, vlado pa pri pripravi predloga proračunov zavezuje poslovnik DZ, po katerem ju mora poslancem vsako leto poslati najpozneje do 1. oktobra.

Mestna občina Maribor je škodo po naravni nesreči prijavila na način, kot ga predvideva veljavna zakonodaja in sicer z vnosom podatkov v državni sistem Ajda, zato glede na višino evidentirane škode pričakujejo pomoč države.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je sicer napovedal, da bodo z ministrstvom za finance storili vse, da bodo sredstva občinam izplačana v nekaj tednih. Pred tem bodo z vsemi občinami prejemnicami sklenili sporazume, nato pa podrobno spremljali porabo teh sredstev. Občine bodo morale v okviru pravic porabe oziroma nakazanih sredstev sporočiti svoje prednostne naloge in v skladu z njimi ta sredstva tudi uporabiti.

Omenjeni ukrepi temeljijo na noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jo je državni zbor sprejel kmalu po ujmi v začetku avgusta.