Novo leto je kulturnim organizacijam, ki so do sedaj delovale na Koroški cesti, prineslo nekaj pretresov, saj so prostore, ki so jih uporabljale od leta 2013 morale zapustiti. Glavni razlog za to je bila odločitev Mestne občine Maribor, da omenjene prostore iz Urada za kulturo prenese na Urad za gospodarske dejavnosti. Slednji se je odločil, da bo v prostorih na Koroški cesti razvijal tržne dejavnosti oz. stare umetnostne obrti. Organizaciji, ki sta na omenjeni lokaciji izgubili prostore, sta Epeka, ki je ostala brez galerije na Koroški cesti 8, in Kulturno-izobraževalno društvo Alphawave, ki je imelo sedež na Koroški cesti 21, medtem ko se je Zavod za knjižne popotnike odločil ostati na dosedanji lokaciji in plačevati najemnino po tržni ceni.

Prekinitev oz. nepodaljšanje pogodb za omenjene organizacije ni bila povsem nepričakovana, saj so prostore dobile v uporabo pred sedmimi leti za dobo petih let. Po izteku roka pa se je njihova uporaba podaljševala z aneksi. »Že nekaj časa smo slutili, da se bo zgodilo nekaj podobnega. Na sestanku, 10. septembra, ki je potekal na Mestni občini Maribor (MOM), so nam predstavniki občine pojasnili, da bodo dali prostore v tržni najem,« je uvodoma povedal Žiga Dobnikar, vodja programa Galerije Epeka.

Najemnina za uporabo nekdanjih prostorov Galerije Epeka 1168 evrov

Dobnikar je v nadaljevanju še dejal, da bi galerija lahko ostala na tej lokaciji pod pogojem, da bi Epeka zanjo občini plačala tržno najemnino, katere izklicna cena je na nedavno poteklem razpisu znašala okrog 1168 evrov. Uporaba prostorov na Koroški cesti za kulturne dejavnosti sicer sega v leto 2012, ko jih je za potrebe Evropske prestolnice kulture (EPK) tedanji župan Franc Kangler iz Urada za gospodarske dejavnosti prenesel na Urad za kulturo. Naslednje leto jih je novi župan Andrej Fištravec dal na razpis, kjer so jih s pogodbo o brezplačnem najemu dobile na začetku omenjene organizacije. »Župan Saša Arsenovič je te prostore z dekretom spet prenesel nazaj na Urad za gospodarske dejavnosti, kar po razlagi MOM-a pomeni, da so lahko oddani zgolj pod tržno najemnino,« je še dodal Dobnikar.

Ob vsem tem v oči bode dejstvo, da se je občina odločila, da omenjene prostore prenese v tržno dejavnost ravno v času epidemije covida-19, ko je gospodarstvo v recesiji in se zdi malo verjetno, da bi se kdo izmed obrtnikov odločil za vzdrževanje takšnih prostorov, saj bi mu to prineslo nepotrebne stroške. To potrjuje tudi dejstvo, da se je na razpis, ki je potekel 11. januarja, prijavil  zgolj en ponudnik.

Ob vsem tem v oči bode dejstvo, da se je občina odločila, da omenjene prostore prenese v tržno dejavnost ravno v času epidemije covida-19, ko je gospodarstvo v recesiji in se zdi malo verjetno, da bi se kdo izmed obrtnikov odločil za vzdrževanje takšnih prostorov, saj bi mu to prineslo nepotrebne stroške. To potrjuje tudi dejstvo, da se je na razpis, ki je potekel 11. januarja, prijavil  zgolj en ponudnik. Prijavil se je Zavod za knjižne popotnike, ki tudi pod novimi pogoji ostaja najemnik prostorov, v katerih deluje antikvariat, za kar mesečno plačuje 620 evrov najemnine.

»Cena bi bila še višja, če bi bilo ponudnikov več. Polovica prostora, ki ga občina želi oddati, je povsem neuporabnega. Mi smo želeli, da bi plačali zgolj prostor, v katerem so knjige, medtem ko ostale kvadrature ne. V takšnem stanju je prostor nemogoče oddajati, zato menimo, da bi nam občina lahko najemnino zmanjšala za polovico, pri čemer že del, v katerem smo, ni povsem primeren. To je treba enostavno videti, saj je stanje težko opisati z besedami,« nam je dejal direktor zavoda Marjan Miklavčič. Povedal je še, da bi se mu zdela tržna najemnina logična in sprejemljiva, če bi občina prostore na Koroški cesti 24 obnovila in uredila. Na vprašanje, kako dolgo še nameravajo vztrajati v teh prostorih, je Miklavčič odgovoril, da upajo, da bo občina natančno pregledala, kateri del je potreben prenove in najemnino znižala. V kolikor pa bi občinski veljaki vztrajali na takšni rešitvi, bodo razmislili o novi lokaciji.

Po mnenju MOM-a je mariborsko mestno središče živo samo ob dopoldnevih

MOM smo vprašali, ali se po njihovem mnenju obrtnikom splača, da bi v tem času poleg stroškov zaradi epidemije najemali še prostore, ki jih bi morali vzdrževati: »Možno je, da je bil izraz art&craft v razpisu nekoliko preozko razumljen. Mišljeno je bilo, da se bo v lokalih izvajala mirna dejavnost, saj gre za pretežno stanovanjsko območje. Razpon dejavnosti, ki jih vidimo v teh lokalih in na celotnem prostoru, pa je precej širši. Želimo si, da bi novi urbani prostor, ki je nastal s prenovo Glavnega trga in dela Koroške ceste med Starim mostom in tržnico, postal prijazen del mesta za naše ljudi in za obiskovalce Maribora. Načrtujemo, da bi po zgledu velikih razvitih mest v lokalih v mestnem središču zaživela raznolika in kvalitetna ponudba, kakršna se spodobi za staro mestno jedro drugega največjega mesta. Gostinske ponudbe je tukaj že relativno veliko in je dokaj pestra, zato bi želeli, da se na mestnih ulicah in trgih razvije specializirana trgovska ponudba: specializirane trgovine s kreativnimi, unikatnimi, kvalitetnimi in lokalnimi izdelki ter pridelki in razne konceptne trgovine.«

Dodali so še, da je mariborsko mestno središče živo samo ob dopoldnevih, medtem ko je veliko poslovnih prostorov praznih ali zaprtih. »Tega si več ne želimo, zato bi bilo idealno, da se jih zapolni s čim več vsebinami, ki se lahko izvajajajo praktično vse dni v letu. Prepričani smo, da si tako občina kot občani želijo, da mesto živi tudi ob popoldnevih, večerih in koncih tedna ter v vseh letnih časih,« so še zapisali na MOM. V isti sapi so še poudarili, da bodo razpise ponavljali in da boljši odziv pričakujejo v spomladanskih mesecih, ko se bodo epidemiološki ukrepi pričeli sproščati.

Dodali so še, da je mariborsko mestno središče živo samo ob dopoldnevih, medtem ko je veliko poslovnih prostorov praznih ali zaprtih. »Tega si več ne želimo, zato bi bilo idealno, da se jih zapolni s čim več vsebinami, ki se lahko izvajajajo praktično vse dni v letu. Prepričani smo, da si tako občina kot občani želijo, da mesto živi tudi ob popoldnevih, večerih in koncih tedna ter v vseh letnih časih,« so še zapisali na MOM. V isti sapi so še poudarili, da bodo razpise ponavljali in da boljši odziv pričakujejo v spomladanskih mesecih, ko se bodo epidemiološki ukrepi pričeli sproščati.

Prazni prostori so najslabša možnost

Dobnikarju se strategija mariborske občine na tem področju ne zdi posebej prepričljiva. »Nisem dobil občutka, da za tem stoji jasno izdelana strategija, v kolikor pa ta obstaja, pa se mi zdi to zelo dobro. Najslabša opcija je, da bi bili ti prostori prazni, a kaj se bo z njimi zgodilo, ne ve nihče. Težko verjamem, da bi ob trenutnih gospodarskih pogojih lahko kdo vzdrževal te prostore s takšno najemnino, hkrati pa nisem prepričan, ali bi v centru Maribora lahko imeli še eno pekarno ali kitajsko trgovino,« je dejal Dobnikar.

Nisem dobil občutka, da za tem stoji jasno izdelana strategija, v kolikor pa ta obstaja, pa se mi zdi to zelo dobro. Najslabša opcija je, da bi bili ti prostori prazni, a kaj se bo z njimi zgodilo, ne ve nihče. Težko verjamem, da bi ob trenutnih gospodarskih pogojih lahko kdo vzdrževal te prostore s takšno najemnino, hkrati pa nisem prepričan, ali bi v centru Maribora lahko imeli še eno pekarno ali kitajsko trgovino.

Dobnikarja smo vprašali tudi, kaj selitev pomeni za nadaljni program Galerije Epeka. »Programa v tem primeru pač enostavno ne bo. Morda bomo pripravili kakšno razstavo ali dve, za kateri se bomo morali dogovoriti s kakšno drugo kulturno organizacijo za najem prostorov. Če pa naše delo ni prepoznano kot kvalitetno in smo izgubili prostore, pa je morda smiselno, da tega več ne počnemo, saj se hkrati ukvarjamo še z drugimi zadevami. MOM-u smo sicer hvaležni za prostore in sredstva, ki smo jih dobili, vendar smo na neki točki ugotovili, da enostavno ni učinka,« je bil odkrit Žiga Dobnikar iz Združenja Epeka, ki se poleg kulture ukvarja še s socialnim podjetništvom in izobraževanjem.

»Urad za kulturo bi moral bolj zavzeto braniti interese kulture«

Za komentar zadnjih odločitev smo prosili tudi Marka Lüka iz Kulturno-izobraževalnega društva Alphawave, ki je dejal, da je bila zanje odločitev občine pričakovana, saj so že od začetka vedeli, da v teh prostorih ne bodo mogli ostati za nedoločen čas in so si že poiskali nove prostore. »Mislim, da je eden izmed glavnih razlogov, zakaj prostori niso več namenjeni kulturni dejavnosti, pasivna drža Urada za kulturo. Predstavniki slednjega so nam na sestanku predstavili zgolj to, da se gospodarstvo strateško vključi v oživitev Koroške ceste, medtem ko je kulturna sfera tukaj imela prostore, predvsem zaradi dejstva, ker je ta del mesta pred obnovo veljal za degradirano območje. Glede tega ne gojimo nobene zamere do občine, menimo pa, da bi Urad za kulturo moral bolj zavzeto braniti interese kulture,« je za Maribor24 povedal Lük.

Mislim, da je eden izmed glavnih razlogov, zakaj prostori niso več namenjeni kulturni dejavnosti, pasivna drža Urada za kulturo. 

»Razmišljali smo, da bi zadevo preoblikovali in ponudili produkte ali storitve, vendar se enostavno ni izšlo. Samo za najemnino bi v treh mesecih porabili okrog tisoč evrov, pri čemer trgovina ob sedanjih ukrepih sploh ne bi mogla biti odprta. Teh stroškov si nihče ne more privoščiti,« je še dejal Lük.

Najemnikom so na več sestankih osebno pojasnili razmere

Za konec smo MOM tudi vprašali, ali se jim zdi primerno, da so kulturne organizacije zgolj povabili na sestanek, ki je potekal 10. septembra, in jih postavili pred izbiro, ki je vključevala plačevanje tržne najemnine za prostore ali izselitev, pri čemer jim niso poslali nobenega uradnega dopisa. Dobili smo zgolj odgovor, da so najemnikom na več sestankih osebno pojasnili razmere. Nekatere bi naj tudi obiskali v poslovnih prostorih in jim še dodatno prisluhnili. Izrazili so tudi prepričanje, da je takšno neposredno komuniciranje veliko bolj prijazno od hladnega in neosebnega pisnega obveščanja, saj omogoča tudi poslušanje in obravnavo mnenj.