Vzemi ali deli je pobuda magistrskih študentov sociologije Filozofske fakultete UM, v okviru katere je bila že pred nekaj meseci pred MKC Maribor postavljena skupnostna shramba.
Gre za »omaro« na prostem, v katero lahko vsakdo prispeva majhno donacijo v obliki nepokvarljive hrane, oblačil ali higienskih pripomočkov, ki jih lahko nato posamezniki v stiski iz skupnostne shrambe sami vzamejo.
Po uspehu prve mariborske skupnostne shrambe pred MKC Maribor sedaj ideja raste – v oktobru so tako novo skupnostno shrambo namestili pred MČ Studenci, v prihodnje pa lahko po Mariboru pričakujemo še več tovrstnih shramb.
Ideja skupnostnih shramb tako trenutno teče pod okriljem Banke idej – finančnega sklada ter mentorstva MKC Maribor, vizija skupnostnih shramb pa izhaja iz študentske ideje …
Kaj skupnostna shramba sploh je?
Gre za anonimno storitev, ki ponuja osnovne oziroma nujne potrebščine osebam, ki živijo v pomanjkanju. Posamezniki, ki želijo pomagati, v skupnostno shrambo darujejo dobrine, medtem ko tisti, ki so v negotovem položaju, vzamejo, kar potrebujejo.
Projektna naloga, ki se je razvila v mariborsko revolucijo solidarnosti
»Ideja je nastala letos spomladi v okviru predmeta Aplikativna socialna psihologija, kjer smo dobili nalogo izvesti intervencijo, ki vpliva na izbran družbeni problem,« pojasnjuje Nikita Pongračič, ena iz skupine študentov, ki stojijo za projektom skupnostnih shramb Vzemi ali deli:
»Kot magistrski študentje sociologije smo se ob zaznani problematiki revščine odločili postaviti t. i. skupnostno shrambo, ki je v tujini že dokaj znan in delujoč koncept za pomoč posameznikom v stiski.«
Za idejo skupnostnih shramb oziroma projekta Vzemi ali deli stojijo magistrski študentje Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: Nikita Pongračič, Stefani Branilović, Kaja Tome, Laura Glavač, Tjaša Glavač in Oliver Baklan.
»Da bi to vizijo uresničili, smo začeli sodelovati z Mladinskim kulturnim centrom Maribor, ki nam je odobril postavitev shrambe pred upravno stavbo. Ker so videli potencial projekta so nas po prvi implementaciji povabili, da se vključimo v program »Banka idej 2023 – Lokalni sklad za mlade z idejami«, katerega namen je spodbujati prostovoljno delo med mladimi. Po vzpostavitvi stika z Mestno četrtjo Studenci je ta ponudila dom za drugo skupnostno shrambo v celem Mariboru, za kar smo zelo hvaležni,« še dodaja.
Kakšen učinek imajo torej skupnostne shrambe na lokalno okolje, v katerega so postavljene? Študentje nam zaupajo, da je bil odziv do sedaj pozitiven, povedo pa, da imajo za prvo skupnostno shrambo tudi nekaj podatkov.
Potreba po skupnostnih shrambah je vidna
Slednji so pokazali, »… da potreba po takšni storitvi s strani ranljivih skupin vsekakor obstaja, a da bi se obseg doniranja s strani okolice moral znatno povečati, saj smo veliko večino dobrin prispevali sami. Verjamemo, da to ni bil pokazatelj brezplodnosti projekta, ampak odraz premajhne ozaveščenosti javnosti, ki je izhajala kot posledica takratne časovne omejenosti projekta.«
»Smo se pa ob postavitvi druge skupnostne shrambe povezali tudi z Osnovno šolo Janka Padežnika,« še pojasnijo študentje in dodajo, da je so na šoli sestavili akcijsko skupino navdušenih učencev, ki bodo dlje časa vestno spremljali število doniranih in odvzetih dobrin ter na koncu napisali poročilo o uspešnosti skupnostne shrambe.
Kmalu skupnostne shrambe tudi v druge mestne četrti
Dve skupnostni shrambi v Mariboru pa sta le začetek … Kot nam povedo mladi študentje, trenutno kaže, da se bo pobuda razvijala še naprej, »… saj so nekatere mestne četrti že izrazile željo po postavitvi lastne skupnostne shrambe.«
Kaj lahko v skupnostno shrambo prispevate sami? Nepokvarljivo hrano (npr. konzervirana živila, riž, testenine), higienske pripomočke (npr. gele za prhanje, britvice, damske vložke), čistilna sredstva …
»Vsekakor pa bo na verjetnost postavitve novih shramb vplivala uspešnost že obstoječih, zato pozivamo, da vsak po svojih zmožnostih prispeva k nadaljnjemu razvoju projekta,« še dodajo.
»Ideja skupnostne shrambe simbolizira željo po ustvarjanju solidarne in vključujoče skupnosti. Želimo si, da bi čim več ljudi ta projekt sprejelo za svojega in se nam pridružilo pri ustvarjanju trajnega vpliva na življenja naših someščanov. Kakršna koli podpora, bodisi z donacijami bodisi z ozaveščanjem, je neprecenljiva.«
Kot še zaključijo: »Ideja skupnostne shrambe simbolizira željo po ustvarjanju solidarne in vključujoče skupnosti. Želimo si, da bi čim več ljudi ta projekt sprejelo za svojega in se nam pridružilo pri ustvarjanju trajnega vpliva na življenja naših someščanov. Kakršna koli podpora, bodisi z donacijami bodisi z ozaveščanjem, je neprecenljiva.«
Za bolj solidarno družbo
Na sodelovanje z mladimi študenti in širjenje prepoznavnosti skupnostnih shramb so ponosni tudi v MKC Maribor, kjer so prepričani, da iniciativa poudarja pomen, željo ter samoiniciativnost mladih pri aktivnem vključevanju v družbo, izpostavljanju aktualnih družbenih izzivov ter željo po pozitivni spremembi.
»Želimo si, da bi skupnostno shrambo lokalna skupnost prepoznala kot potrebno in jo sprejela za svojo tudi dolgoročno: tako z jemanjem stvari iz nje s strani tistih, ki to potrebujejo, kot tudi polnjenje shrambe s strani preostalih, da na ta način preko anonimne storitve gradimo solidarnejšo družbo,« doda Eva Žunec, samostojna strokovna sodelavka na MKC Maribor.
Zaupajo nam tudi, da so na MKC Maribor trenutno v pogovorih za nadaljevanje postavljanja skupnostnih shramb po Mestni občini Maribor, ki ga lahko pričakujemo v prihodnjem letu.
»Menimo, da je to odličen pokazatelj, kako lahko dobra ideja seže naokoli in naredi pomemben korak v povezovanju različnih deležnikov v mestu. Na koncu pa seže tudi do posameznikov v stiski v lokalni skupnosti zaradi dobrosrčnih ljudi, ki so vključeni v proces predvsem po koncu našega projekta, torej postavitve same shrambe,« zaključijo.
