Danes je za Štajerce prav poseben praznik. Martinovo ali ”štajersko novo leto”. Ta dan se praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Veliko javno martinovanje na trgu pa je prav naš avtohtoni dogodek, iz Maribora pa se je nato običaj prenesel še v ostala slovenska mesta. Za veliko ljubiteljev žlahtne kapljice ob prazniku vina je štajerska prestolnica tako še vedno obvezna točka, ki jo morajo obiskati na god sv. Martina.

Hvaležnost kot izvorno bistvo martinovanja

Za razumevanje pra-martinovega bi morali besedo ”hvaležnost” zapisati z veliki črkami, pravi veliki poznavalec dogajanja v mestu, sicer pa mestni viničar Stane Kocutar. Zakaj? Predstavljajmo si našega prednika poldrugo stoletje nazaj. Ko je nastopil novembrski čas je bila klet polna mladega vina, žito v kaščah, jabolka varno spravljena, prav tako krma za živali, prašiči po želodovi paši zaliti z maščobo, nič manj gosi … vsega za kar je človek skozi vso leto trdo garal je bilo v izobilju, pred njim pa meseci zime, za njimi marec – sušec, v katerem je manjkalo vsega in šele aprila prva paša.

Sv. Martin

”Pomeni, da je moral naš prednik pripraviti zaloge, ki so pomenile preživetje. In ob pogledu na uspešno opravljeno delo je čutil upanje, da bo preživel, hkrati pa tudi hvaležnost, da je uspel kljub ujmam pridelati vse našteto. Zato v verskem obredju zahvalna nedelja, zato povabilo tistim, ki so skozi leto pomagali pri delu in prijateljem v klet in za obloženo mizo. Vse to je vrhunec doseglo v času godu svetega Martina in to je martinovanje v izvirni obliki,” nam pojasnjuje Kocutar.

Martinovanje v Mariboru prvič leta 1985

V novejšem obdobju martinovanje dobi nekoliko spremenjeno podobo. Hvaležnost ni več v ospredju, zamenja ga radovednost po kakovosti mladega vina ter veselo druženje ob hrani in glasbi. Podatki o takih praznovanjih datirajo iz časa med obema vojnama, ko so take zabave potekale v »gosposkih hišah« med vinogradi, ob pokušanju mladega vina in jedači. Novodobno Martinovanje, kot se spominja mag. Jože Protner, enolog, direktor in tudi ljubiteljski igralec ima svoje korenine v prireditvah, ki jih je na nekdanjem sejmišču ob Dravi organiziralo Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov.

Sredi osemdesetih let je martinovanje tako dobilo današnjo podobo – 11. novembra 1985 na ploščadi pred Vinagom.  Tistega leta nekoliko kasneje, 16. novembra 1985, kot so zapisali – prvo veliko martinovanje – organiziralo Turistično društvo Maribor v navezi z Društvom kmetijskih inženirjev in tehnikov. Prireditev je potekala v tedanji restavraciji Center. V programu, ki se je začel ob 19. uri so sodelovali ansambel Viničarji, pevci Kulturnega društva France Marolt iz Malečnika, program in Martinovo obredje pa je povezoval upokojeni dramski igralec Jože Zupan. Za ponudbo ob izbranih vinih mariborskega vinorodnega okoliša so poskrbeli pri tedanjem Turistično – gostinskem podjetju (TGDO) Pohorje.

Že naslednje leto je bilo drugače. V torek, 11. novembra 1986 je na prireditvi na Trgu svobode že sodelovala godba KUD Pošta, Radio Maribor pa je s prizorišča pripravil živo oglašanje.

Kako pa se martinovanja spominja naš sogovornik? ”Imam lepe spomine na druženja s prijatelji, povezana s postopanji po zidanicah. Priznam, da me čas, ko na krožnik pride rdeče zelje, mlinci, račka ali gos, pa kakšen košček kostanjeve torte vsako leto navduši. Letos sem poskusil že nekaj mladih vin in prav vsa so bila odlična. Z mariborskim martinovanjem se družim od leta 1987. Radio Maribor je bil od samega začetka zraven z ozvočenjem, Jože Jagodnik pa je bil prvi voditelj martinovega programa. Tudi letos ne bom manjkal, drži pa, da je moje tolerance do prehrupnega okolja vedno manj, zato bom v druženju – pred obveznim večernim postankom pred trto na Lentu – izbral pozicijo kje na bolj zatišnem obrobju in pred odhodom na daljavo nazdravil še vsem vinarjem in ponudnikom dobrot, pa tudi organizatorjem prireditve. Martinovo je v Mariboru že ves čas tudi resen organizacijski zalogaj, zato navijam tudi zanje,” pravi Kocutar.

Mariborsko Martinovo privabi ljudi od blizu in daleč

Kot lahko spremljamo, se je tradicija začeta sredi osemdesetih le minulega stoletja dobro prijela in ni jih malo, ki si na martinovo vzamejo prosti dan, da lahko ‘čagajo’ do jutranjih ur. Temu je sledilo razmišljanje o tem, da bi moralo biti Martinovo nekakšen državni ali pa vsaj mestni praznik, če že to ne, pa vsaj dela prost dan. Gre za pobude, ki so praviloma žive samo na Martinovo in se krepijo bolj kot gre dogajanje čez poldne, že drugi dan pa za leto dni odidejo v pozabo, pravi Kocutar in doda, da Mariborsko Martinovo privabi tudi goste od drugod.

”Poznam koroško skupino, ki v mestu ostane tri dni, nemalo je tudi sosedov iz Avstrije – bolj razposajena skupina gre na Trg Leona Štuklja, nekoliko bolj umirjena pa k najstarejši trti na Lent. Zgodba ima potencial tudi s tem, ker se je prizorišče razširilo v manj hrupno in bolj komorno okolje Glavnega trga in Koroške ceste.” Da je martinovo svojevrsten praznik za vse vinoljube daleč naokrog, predvsem pa na Štajerskem, priča tudi ime “štajersko novo leto”. Kocutar meni, da se je ta izraz uveljavil prav zaradi množičnih martinovanj, iz katerih se je nato razvila še vrsta drugih prireditev na prostem.

Temnejša plat praznika vina

Na ta dan torej praznujemo dobro vinsko leto in prosimo, da bi tako bilo tudi v prihodnje. Žal pa Martinovo s seboj prinaša tudi temnejšo plat. Čeprav statistike ne vodijo na način, da bi poznali okvirne vrednosti rezultatov, so v preteklosti mariborski policisti ugotovili, da je v času Martinovanja problematika psihofizičnega stanja voznikov večja. Da je ta vidik praznovanja problematičen, se strinja tudi Kocutar.

Drži. Tak je tudi munchenski oktoberfest in še kakšna druga prireditev. Tudi v tem primeru je v ospredju človekova svobodna volja. Nekdo, ki sprejme zrelo odločitev, da bo užival ob vinu in hrani, da tisti dan ne bo sedel za volan, da bo upošteval navodila organizatorjev prireditve in kot posameznik ne bo na noben način škodoval drugemu, je izpolnil tisto, kar si ob takem dogodku želimo. In takih ljudi je veliko, žal pa sliko pokvarijo tisti, ki s svojim pretiravanjem in vedenjem najprej skalijo prireditev, lastno dobro počutje in na koncu (bognedaj) zasedejo pozicije še v vrsticah črne kronike. Nismo idealni, bi se pa morali zavedati, da smo prav vsi na prireditvi soodgovorni za njen uspeh in dobro počutje vseh udeležencev.

Tako tudi policisti pozivajo, ”k doslednemu spoštovanju cestno-prometnih predpisov ter, da se v primeru uživanja alkoholnih pijač, (ne glede na zaužito količino) ne odločijo za vožnjo z vozilom v cestnem prometu, oziroma se domov odpravijo z alternativnim prevozom. Vožnja pod vplivom alkohola je namreč eden izmed ključnih dejavnikov pri povzročitvah prometnih nesreč.“ Skupaj poskrbimo, da se bomo letošnjega Martinovega še naprej spominjali le po dobri hrani in odličnemu vinu.

Letos martinovanje v Mariboru poteka dva dni

Zavod za turizem Maribor martinovanje v Mariboru, eno najbolj prepoznavnih in priljubljenih prireditev v štajerski prestolnici, letos organizira v dveh dneh. Dogajanje poteka na skupno petih lokacijah v mestnem jedru z dvema osrednjima prizoriščema. Tako je bila na Koroški cesti že včeraj, dan pred tradicionalnim, letos že 38. krstom mošta in veliko zabavo na Trgu Leona Štuklja, na voljo martinova vinsko-kulinarična ponudba na stojnicah z glasbeno spremljavo.

Za večjo varnost udeležencev v prometu in v izogib prometni gneči v središču mesta sta Mestna občina Maribor in podjetje Marprom iz skupine JHMB 10. in 11. novembra omogočila brezplačno vožnjo z mestnimi avtobusi na vseh rednih linijah, in sicer od 9. ure v smeri mestnega jedra in od 16. ure iz smeri mestnega jedra.

V martinovem programu so še vinsko-kulinarična in darilna tržnica na Grajskem trgu, martinove dobrote in kuhanje v živo na Osrednji mariborski tržnici in tematske vinske degustacije v Hiši Stare trte. Na dvodnevni prireditvi sodeluje več kot 70 lokalnih ponudnikov vina in kulinarike.

Celoten program martinovanja si lahko ogledate na tej povezavi.

Ob predstavitvi programa letošnjega martinovanja v Mariboru pa je Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor povedal: “Tradicionalno je martinovanje praznik vinogradnikov in vinarjev, v Mariboru pa ga tudi razvijamo v urbano praznovanje naše odlične gastronomije. Glavno pozornost v projektu namenjamo širokemu vključevanju in promociji lokalnih ponudnikov, izboljšanju uporabniške izkušnje na prizoriščih in ozaveščanju o kulturi pitja vina. Mednarodni potencial naše avtentične in kakovostne ponudbe potrjuje letošnji naziv Maribora kot najboljše evropske kulinarične destinacije, zato je naša ambicija prepoznavnost mariborskega martinovanja v širšem evropskem prostoru.”