Stari most v Mariboru, imenovan tudi Franc Jožefov, Dravski, Državni ali Glavni most, je gotovo simbol in zaščitni znak štajerske prestolnice. Žal pa se ga drži tudi žalosten sloves, saj so prav na tem mestu mnogi končali ali skušali končati svoje življenje. Nov mariborski most so slovesno odprli avgusta 1913, le nekaj dni zatem pa se je tam že zgodil prvi poskus samomora.

Če se znajdete v duševni stiski, je prvi vir strokovne pomoči izbrani osebni zdravnik. Za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefon za pomoč v duševni stiski: 01 520 9900 (vsak dan med 19. in 7. uro).

Samomori s Starega mostu tudi v zadnjih letih

Na Policijski upravi Maribor so razkrili, da so v letih od 2015 do vključno 2021 obravnavali tri samomore s skokom v reko Dravo s Starega mostu. “18. septembra 2015 ob 14.45 so mimoidoči opazili skok osebe z mostu v reko Dravo s Starega mostu in locirali tudi truplo pokojnega, pri Medicinski fakulteti. 26. aprila 2018 ob 8.34 so mimoidoči opazili skok osebe z mostu v reko Dravo s Starega mostu in poklicali gasilce. Oseba je bila takoj po dogodku rešena iz reke. Nudena ji je bila prva pomoč, vendar je 1. maja 2018 umrla.”

Še posebej pretresljiv je bil tretji samomor zadnjih let. Na mariborski policijski upravi so povedali: “28. maja 2020 ob 19.35 je občan sporočil, da mu je neznani moški izročil osebne predmete, povedal, da bo skočil v reko Dravo, nato pa je stekel na Stari most, od koder je skočil v reko. Ker oseba ni bila najdena, je bilo sproženih več reševalnih akcij. Truplo pokojnega je bilo najdeno 6. junija 2020 ob 14.15 v reki Dravi pri trgovskem centru Europark.”

Oseba s skokom z mostu grozila kar 12-krat

Poleg naštetih primerov so mariborski policisti v obdobju od 2013 do 2021 prejeli še 12 obvestil, ki so nakazovala nevarnost skoka s Starega mostu v reko Dravo: “To smo obravnavali kot poskuse samomora. Ta dejanja je izvrševala oseba s težavami v duševnem zdravju. V vseh primerih je s hojo po ograji Starega mostu vznemirjala mimoidoče in grozila s skokom v reko Dravo.”

“V večini primerov se je ta oseba izgovarala, da je zgolj preverjala svoje ravnotežje, zelo verjetno pa je bil njen namen le vzbujati pozornost pri mimoidočih,” so povedali na Policijski upravi Maribor.

Na mariborski policijski upravi so razkrili, da je v enem primeru omenjeno osebo z ograje potegnil mimoidoči občan: “V večini ostalih primerov pa je bila oseba po dogodku hospitalizirana na Oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.”

Žalostne zgodbe so se ohranile v dnevnem časopisju

V Univerzitetni knjižnici Maribor so leta 2013, ob stoletnici odprtja Starega mostu pripravili dve tematski razstavi in izdali knjižico Življenje mostu: Most stoletnik v barvah časa (100 let mariborskega Starega mostu). V publikaciji so zbrali članke o dogajanju na mostu, objavljene v dnevnem časopisju. Žal je med temi vestmi veliko tragičnih. Med njimi smo izbrali nekaj najbolj pretresljivih.

To je zapis o prvem poskusu samomora na Starem mostu, objavljen v Straži 3. septembra 1913: “V nedeljo, dne 31. avgusta, proti večeru, je skočil 48 let stari gonjač Jakob Weisbacher iz Hajdine pri Ptuju raz tukajšnji stari dravski most v Dravo. Ko so ga srečno izvlekli iz vode in je hotel zopet skočiti v Dravo, so ga pripeljali z rešilnim vozom v mariborsko bolnišnico.”

Dekleta so v Dravo skakala zaradi neuslišanih ljubezni

Iz nesrečne, neuslišane ljubezni je z mosta skočila 21-letna Erzika Paksi. Ko je začutila nevarnost Drave, pa je začela vpiti na pomoč. Dva moža sta jo rešila, sicer nezavestno, a še pri življenju. V Slovenskem gospodarju so 14. julija 1921 zapisali: “Mogoče bo Erzikin samomorilski poizkus omehčal njenega ljubčka, da se bo odzval njeni ljubezni. Voda vsebuje zdravilna sredstva tudi za bolno srce!”

Z mostu je v Dravo skočila tudi mlada služkinja Godlič iz Leitersberga. “Čeprav je bilo navzočih vse polno ljudi in tudi straža, se vendar ni nihče pobrigal, da bi jo rešil. Kot vzrok samomora se navaja – nesrečna ljubezen,” je objavil Slovenski gospodar 2. junija 1921.

Mlado žensko je smrti rešil pes

Z mostu je skočila še ena mlajša ženska. Komaj so jo zagrnili valovi, pa se je že skušala rešiti. V Slovenskem gospodarju so 12. julija 1933 objavili: “Radi strahu in udarca pri skoku bi bila zagotovo utonila, da ji ni priskočil na pomoč močan volčnjak. Pod glavnim mostom je lovil ribe v zasidranem čolnu g. Dobrajc in zadej za njim je sedel njegov pes volčje pasme. Ko je opazila žival z valovi se borečo žensko, se je pognala v vodo in zagrabila mladenko. Dobrajc je v vsej naglici odvezal čoln in veslal nasproti rešitelju. Človek in pes sta spravila žensko v čoln in g. Dobrajc jo je izročil rešilnemu oddelku, ki jo je prepeljal v bolnišnico.”

Moški se je raztreščil na skalah

V časniku Večer se je ohranil spomin na še posebej tragičen dogodek. Spomladi 1967 je iz smeri Trga revolucije proti mestu tekel mlajši moški. Ko je bil skoraj že na drugem koncu mosta, se je nenadoma obrnil in stekel nazaj čez most. Med tekom je spremenil smer in se brez oklevanja pognal čez ograjo. “Padel je 15 do 20 metrov globoko v Dravo, vendar ni priletel v vodo, temveč na skale, kjer se je dobesedno raztreščil,” je 3. maja 1967 objavil Večer.

V žepu samomorilca razglednica z napisom “Šel sem v Dravo”

S Starega mostu je skočil starejši moški. Potapljači so kmalu našli njegovo truplo. V njegovem žepu so našli razglednico, na kateri je pisalo “Šel sem v Dravo”. V Večeru so 24. februarja 1973 objavili: “Truplo so odpeljali v mrtvašnico šele nekaj ur po tem, ko so ga gasilci potegnili iz vode, ker se niso mogli pogoditi, kdo bo plačal prevoz mrliča.”

Pijanemu mesarju je poskus samomora spodletel

Z mostu je v reko skočil tudi mesar Vinko Jurak. Življenje je sklenil končati, ker nikjer ni dobil službe kot mesarski pomočnik in je kot navaden delavec zaslužil premalo. Pred skokom naj bi spil liter vina. V Straži so 23. junija 1922 objavili: “Pri svojem skoku v Dravo je imel posebno srečo, kajti zgodilo se mu ni ničesar, ostal je nepoškodovan … Je to prvi slučaj, da se samomorilcu, ki je na isti način kakor Jurak, namreč s skokom v Dravo raz mariborski državni most, skušal končati svoje življenje, ni zgodilo nič hudega. Bil je le nekoliko omamljen.”

Nekaterih trupel niso nikoli našli

V Mariborskem “večerniku” Jutra z dne 29. maj 1935 lahko preberemo, da je z mostu skočil 17-letni moški: “Stražnik in z njim nekateri pasanti so se podali k Dravi in raziskali obrežje do železniškega mostu. Vendar je vse iskanje bilo brezuspešno in se je samomorilec najbrže utopil.”

Mladeniču je nekdo svetoval, naj se usmrti kar sam

Junija 1937 je z mostu skočil mladenič. Dva moška v čolnu sta zaveslala za njim in ga z umetnim dihanjem uspela rešiti. “Ko je stražnik mladeniča vprašal, zakaj je nameraval v smrt, je dejal, da je božjasten in da mu je nekdo svetoval, naj se sam usmrti …,” je bilo objavljeno v Mariborskem “večerniku” Jutra 30. junija 1937.

V poslovilnem pismu razkrila, da jo zasleduje hudič

Junija 1973 je z mostu skočila 37-letna O. S. iz Andrencev pri Cerkvenjaku. Na mostu je pustila torbico s poslovilnim pismom. V Večeru z dne 4. junij 1973 so zapisali, kaj je pisalo v pismu: “Vedno me nekdo zasleduje s pomočjo hudiča. Ponoči me straši, podnevi zasleduje. To ni za zdržati.” Ženska se je sicer zdravila na psihiatričnem oddelku mariborske bolnišnice.

Za samomorilca se ni zmenil nihče

Morda najbolj pretresljiv med vsemi je zapis Astje Matjaž v Večeru z dne 20. maj 1987. “Za obupanca na mostu, ki je že visel čez ograjo, se ni nihče prav zmenil. Samo neka ženska, ki je opazila stisko osamljenca, se je trudila, da bi ga obdržala na tej strani življenja. Šibka ženska, močan moški na ograji. Kakšen prizor za radovedne Mariborčane, ki so se vozili in hodili čez most, a nikogar ni bilo med njimi, ki bi občanki, ki se je odločila, da mladeniču ne bo dovolila oditi v smrt, pomagal,” je zapisala.

Na koncu je nekdo le poklical miličnike, ti so fanta odpeljali.

Našli so le čevlje in jakno

Decembra 2003 je z mostu skočil neznan moški in izginil v vodi. Nekdo je poklical mariborski center za obveščanje in na Lent so kmalu prispeli reševalci, policisti in gasilci, truplo je skušal poiskati tudi potapljač. Policisti so preiskali nabrežje Drave in našli čevlje in jakno. “Jakno so sicer temeljito pregledali, a v njej niso našli ničesar, kar bi pomagalo pri ugotavljanju identitete neznanca, ki si je življenje sklenil končati s skokom v Dravo,” je 2. decembra 2003 v Večeru zapisala Alenka Penjak.

Truplo se je k sreči izkazalo za lutko

Časnik Večer je 2. decembra 2003 poročal o sila nenavadnem primeru. Neznanec je centru za obveščanje po telefonu sporočil, da je videl, da je nekdo skočil v Dravo. Gasilci so se po reki odpravili s čolnom in res zagledali truplo. Ko pa so ga povlekli do obrežja, so ugotovili, da je šlo za zvijačo. “Truplo je namreč bila lutka v velikosti človeka – nekdo je povezal prazne plastenke, narisal oči in usta,” so zapisali v večeru. Ob lutki je bila še tabla z opozorilom na pomanjkljivo izplačevanje plač v nekem podjetju.