Po številnih nasprotovanjih in amandmajih so tako mariborski mestni svetniki vendarle sprejeli proračun mariborske občine, na tak način pa se je po besedah župana Mestne občine Maribor Saše Arsenoviča “sprostil krč, v katerem se je občina zaradi nesprejetja proračuna znašla“. Prva obravnava letošnjega proračuna v mestnem svetu je bila sicer predvidena že 26. januarja.

Sprva je bil proračun Mestne občine Maribor za leto 2023 predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov, obenem naj bi mestni svetniki obenem sprejeli še predlog proračuna za leto 2024, ki je zastavljen v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov. Proračuna naj bi obravnavali hkrati tudi zato, ker naj bi rekordno višino za leto 2023 blažili s predlogom proračuna za leto 2024, ki je nižji za 50 milijonov evrov. Predloga sta naletela na številne pripombe in nasprotovanja svetnikov, češ da je predlog prenapihnjen in ne zajema vseh predlaganih postavk, ki bi sredstva enakomerno razporejala na različna področja in dele občine.

Proračun za leto 2023 je bil tako na nedavni seji mestnega sveta vendarle sprejet, in sicer v višini rekordnih 190,9 milijona evrov. Vodja občinskega urada za finance in proračun Mateja Cekić je poudarila, da ta večinoma zajema nadaljevanje projektov, ki so že v teku, zato je malo manevrskega prostora za ostalo. Prioriteta so projekti z državnim ali evropskim sofinanciranjem, kjer je izvedba projekta v roku ključna. “A moramo lasten delež zagotoviti z zadolževanjem, saj ni druge možnosti,” je dejala.

Predlog proračuna za prihodnje leto naj bi sprejeli hkrati, a je župan Saša Arsenovič v dogovoru s svetniškimi skupinami sprejetje umaknil z dnevnega reda, a z zavezo, da bo ta obravnavan septembra.

S sprejetjem proračuna se bo tako lahko nadaljevala realizacija nekaterih zastavljenih projektov v mariborski občini. Letos bodo med drugim nadaljevali z izgradnjo kanalizacije, Centra Rotovž, Zdravstvene postaje Magdalena in dravske kolesarske steze, predviden je zaključek postavitve nove brvi čez Dravo in obnove Lenta. Začenja se gradnja zahodne obvoznice in atletske dvorane, med projekti sta tudi obnova Osnovne šole Tabor I in izgradnja Vrtca Brezje.

Med izbranimi projekti posebej izpostavljamo tri.

Center Rotovž

Center Rotovž je največja investicija v Sloveniji, ki jo država sofinancira. Gradnja Centra Rotovž, s katerim v Mariboru rešujejo več desetletij perečo prostorsko problematiko osrednje enote Mariborske knjižnice, v njem pa bosta nove prostore dobila še galerija in kino, se je začela na začetku lanskega leta. Najprej so morali porušiti staro stavbo knjižnice in nasproti stoječi objekt, nato pa poglobiti Rotovški trg. Potek gradnje si je v letošnjem letu ogledal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.

Projekt izgradnje centra je prešel iz sprva načrtovane faze rušenja obstoječih objektov in izkopavanja gradbene jame v fazo, ko se začenja na gradbišču postavljati novo nastajajoči kompleks. Zaenkrat so sicer šele pri osnovah, potrebnih za temeljenje. Gradnja Centra Rotovž po besedah župana Arsenoviča na zadnji izjavi za medije napreduje “v pričakovanem tempu“, a gre po njegovih besedah za izjemno zahteven projekt, ki se izvaja v zahtevnih časih, zato ni presenečenje, da so bila potrebna nekatera dodatna dela in da se časovni okvir izvedbe projekta nekoliko podaljšuje. Med drugim so morali gradbinci dodatno statično sanirati vogal sosednje mestne hiše Rotovž, med rušenjem pa so tudi odkrili poslikave, po prvih ocenah iz 17. stoletja, ki so jih morali ustrezno zavarovati.

Center Rotovž naj bi svoja vrata odprl leta 2025.

Izgradnja Centra Rotovž je bila na začetku izvedbe ocenjena na okoli 25,5 milijona evrov. Po pogodbi iz decembra 2021 bo polovico denarja prispevala občina, drugo polovico oz. 12,7 milijona evrov pa ministrstvo za kulturo. Župan ocenjuje, da je vrednost projekta zaradi podražitev trenutno blizu 30 milijonov evrov. Kot je dejal, verjame, da bo država ostala pri obljubi o polovičnem sofinanciranju, po prvem branju so sicer mestni svetniki iz predloga proračuna umaknili tri milijone evrov za Center Rotovž in ta denar namenili za kulturo, mladino, socialo, šole in ceste.

Vrtec Brezje

Z Mestne občine Maribor so sredi marca sporočili, da obnova vrtčevske enote Brezje poteka po načrtih. Spomnimo, vrtec je maja lani zajel uničujoč požar, ki pa je k sreči povzročil manjšo škodo. Na območju vrtca namreč vse od jeseni leta 2021 potekajo rekonstrukcijska dela starega objekta, obenem so na občini poleg starega objekta vzpostavili tudi nov prizidek, ki v požaru ni bil poškodovan.

Vir: Facebook Mestna občina Maribor

V požaru je tako zgorel stari del objekta, saj je gasilcem uspelo preprečiti širitev požara na novo zgrajeni del. Sredi marca letos je tako izvajalec del je tako intenzivno pristopil k zaključevanju del in jih pravočasno, še pred začetkom novega šolskega leta zaključil, po pridobitvi uporabnega dovoljenja za prizidek, pa so s prvim septembrom sprejeli dva oddelka vrtčevskih otrok.

Izvajalec del je Noah houses. Pogodbeni znesek obnove je okoli 764.000 evrov.

Obnova tako vse od sredine marca poteka tudi na starem delu vrtca. “Sedaj obnovljen objekt že dobiva jasno bodočo obliko, prve skupine otrok bo sprejel v novem šolskem letu,” so sporočili z mariborske občine.

Zahodna mariborska obvoznica

Kmalu bi lahko stekla tudi gradnja prvega dela zahodne obvoznice. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je sicer že novembra lani med obiskom v Mariboru napovedal, da se bo gradnja mariborske zahodne obvoznice pričela spomladi letos, saj so sredstva zagotovili v rebalansu državnega proračuna. Prva etapa tako zajema odsek od krožišča na Lackovi do Kardeljeve ceste v dolžini nekaj več kot 1,2 kilometra.

Zahodna mariborska obvoznica

“Pričetek glavnih del na prvi etapi Zahodne obvoznice Maribor je predviden po pridobitvi gradbenega dovoljenja s strani Upravne enote Maribor ter po končanih dodatnih arheoloških preiskavah,” pojasnjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo.

Vrednost pogodbe znaša 19.954.700,74 evra, od tega bo Direkcija RS za infrastrukturo zagotovila 17.552.477,87 evra, Mestna občina Maribor pa 2.402.222,87 evra.

Direkcija za infrastrukturo RS je javno naročilo izgradnje prve etape mariborske zahodne obvoznice oddala družbam GIC Gradnje, IPI in Trgograd.

Za naslednji dve etapi obvoznice s priključkom na avtocesto v Slivnici je bila lani poleti javna razgrnitev državnega prostorskega načrta. Na direkciji računajo, da bodo z njuno gradnjo lahko začeli takoj po izgradnji prve etape. Zanju denar še ni zagotovljen, prav tako ni znana vrednost investicije. Celotna zahodna obvoznica naj bi bila zgrajena v letu 2026.

Kaj pa drugi projekti?

Nesprejetje proračuna je aktualni mestni oblasti v zadnjih nekaj mesecih povzročilo kar nekaj sivih las, občina naj bi namreč v začetku letošnjega leta z zamudo plačevala tekoče račune, po besedah Arsenoviča pa je bila resno ogrožena izvedba projektov. Občina se je namreč začasno financirala, kar pomeni, da prihodki in odhodki temeljijo na vrednostih iz lanskega proračuna v istem obdobju.

Po prvem branju so iz predloga letošnjega proračuna umaknili tri milijone evrov za Center Rotovž in ta denar namenili za kulturo, mladino, socialo, šole in ceste. Znižali so proračunsko rezervacijo, sredstva za investicijsko vzdrževanje upravnih prostorov in mestni časopis ter v sklopu županovega amandmaja, ki je povzel nekatere pripombe svetniških skupin iz prvega branja, dodali sredstva za letovanja otrok iz socialno ogroženih družin in druge socialne programe, športno opremo in cesto v Bresternici.

Zaradi prerazporeditev sredstev pa so nekateri projekti ostali brez realizacije. Občina naj bi po poročanju časnika Večer začasno prekinila sofinanciranje obnov fasad v središču mesta.

Ob tem so na minuli seji mestni svetniki sprejeli še sklep, s katerim so opozorili na podfinanciranost občine in pozvali vlado, da ta problem odpravi in zagotovi zadostno financiranje obveznih nalog. Mestni svetniki so se pred sprejemanjem letošnjega proračuna danes seznanili z zaključnim računom za leto 2022, ki kaže realizacijo prihodkov v občinsko blagajno v višini 150,4 milijona evrov. “Kar za 48 odstotkov je realizacija večja od realizacije proračuna v letih 2012-2018,” je bil zadovoljen župan. Od države je občina za večje projekte, med drugim obnovo Dvorane Tabor, izgradnjo Centra Rotovž in novo brv, prejela skupno 7,7 milijona evrov. Prejeta EU sredstva so v višini šest milijonov evrov.

Odhodki so bili realizirani v višini 139,7 milijona evrov, od tega investicijski transferji in odhodki v obsegu okoli 43 milijonov evrov. Ta znesek je po besedah Mateje Cekić visok glede na pretekla leta, čeprav so pri javnih naročilih večkrat prejeli previsoke ponudbe in so jih morali večkrat ponavljati.