Kot je za nas pojasnila Darja Pavlović, dr. dent. med., iz vodstva organizacijske enote Zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, imajo polno zasedeni zobozdravniki vpisanih toliko pacientov, da bi vsak prišel na vrsto približno enkrat letno. “Vemo pa, da pacienti povprečno potrebujejo vsaj 2 do 3 termine, da so obravnavani korektno, strokovno in celostno, zato menimo, da so zasedene ambulante zelo obremenjene,” je še dodala.
Nove paciente lahko sprejmejo tisti zobozdravniki, ki nimajo več kot 110 odstotne zasedenosti. Mariborski zdravstveni dom sproti posodablja seznam prostih zobozdravnikov in je pacientom na voljo na spletni strani zdravstvenega doma. Sicer na zobozdravstvu za odrasle sprejema nove paciente še 15 zobozdravnikov, na mladinskem pa 10. Na vprašanje koliko pacientov lahko sprejme posamezni zobozdravnik, smo dobili naslednji odgovor: “Glavarina na odraslem je približno 1650, torej do 1800 naj bi sprejemal vsak v regiji.”
Koliko pacientov obravnavajo dnevno?
Covid je pustil sledi na številnih področjih, tudi pri zobozdravstvu. Kot je za nas pojasnila Pavlovićeva, je bilo pred epidemijo naročenih približno 15 pacientov na dan, s tem da je vsakodnevno hodilo 5 do 7 ljudi nenaročenih z neko nenujno težavo, tako je bila pogosto številka obravnavanih pacientov višja. Sedaj je naročanje obvezno, saj se delo tako lažje načrtuje. Je pa na dnevni ravni naročenih med 8 do 10 pacientov, “potem pa še 1 do 2 z nujnim stanjem”.
Čakalne dobe so bile pred epidemijo krajše
Za izbiro zobozdravnika čakalne dobe ni, za prvi pregled pa je različna. Odvisna je od zobozdravnika in števila pacientov, ki že čaka na storitev. Tako se giba nekje med 3 meseci in 12 meseci. “Za nadaljnje konzervativne storitve se naroča nekje na 3 do 6 mesecev,” je še dodala naša sogovornica.
Po končani konzervativni obravnavi se paciente, ki potrebujejo še protetično obravnavo, da na čakalni seznam za protetiko. Tudi te so različno dolge, in sicer od 4 mesecev do 3 let. Čakalna dobra se pri izbranih zobozdravnikih spreminja, saj je odvisna od povpraševanja, torej števila oseb, ki čakajo na isto storitev, in ponudbe, torej določeno število terminov, ki so na voljo.
To vpliva na čakalne dobe
Kot je za nas pojasnila Pavlovićeva, je razlogov za spremembe čakalnih dob kar nekaj: “Imamo določeno število terminov na dan, pred epidemijo smo še vsakodnevno ‘nekoga nekam stlačili’, tega sedaj ne počnemo več, razen za nujna stanja, kot so na primer krvavitve, otekline, poškodbe, hude bolečine, kjer analgetik ne pomaga.” V nadaljevanju je še dodala, da izpadle plombe in počene proteze niso nujno stanje, za te storitve pacient dobi termin za obravnavo.
Naša sogovornica je potrdila, da so bile čakalne dobe pred covidom krajše, sploh za prvi pregled in konzervativno obravnavo.
Poleg tega so leta 2020 bili zaprti 3 mesece in so po odprtju morali najprej obravnavati izpadle paciente, kar je takoj pomenilo podaljšanje čakalne dobe ostalim pacientom za približno 6 mesecev. Kot je v nadaljevanju še za nas pojasnila Pavlovićeva, naročeni pacienti včasih niso mogli priti na termin zaradi tesnega stika z okuženim, zaradi prisotnih simptomov in potrjene okužbe s covidom. Ker pa pacienti tega niso mogli vedno pravočasno sporočiti, so termini ostali nezasedeni.
Na podaljšani čas obravnave so vplivali tudi posebni pogoji dela, kot je obvezna varovalna oprema, redno in sprotno prezračevanje, dodatno razkuževanje.
Izpadla zalivka ne šteje med nujno stanje
Pacienti so se morali naročiti tudi v dežurni službi: “Opazili smo več klicev in iskanja pomoči, saj so zaradi daljših čakalnih dob težje prišli do izbranega zobozdravnika.” Nujna stanja sicer niso predmet čakalne dobe in se opravijo še isti dan oziroma v 24 urah. Za nujna stanja pa se štejejo oteklina, krbvavitev, poškodba in huda bolečina, kjer analgetik ne pomaga. “Izpadla zalivka se ne šteje med to,” je za nas še pojasnila Pavlovićeva ter za konec še poudarila, da so pogosti obiski dežurne službe bili ravno zaradi izpadlih zalivk.