Na Slivniškem Pohorju, kjer je trenutno dotrajan oddelek za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, nameravajo po selitvi tega oddelka v matično enoto v Mariboru vzpostaviti negovalno bolnišnico. Namenjena bo bolnikom, ki po zaključenem nujnem zdravljenju v bolnišnici še vedno potrebujejo pomoč.

Najprej selitev oddelka, nato renovacija

Oddelek za pljučne bolezni na Slivniškem Pohorju je svoja vrata odprl 25. maja 1953, ko so se vanj preselili bolniki iz stavbe na Vinarski ulici. Na začetku je imel 114 postelj in bil namenjen izrecno zdravljenju bolnikov s tuberkulozo. Zaradi odkritja novih, učinkovitih protituberkuloznih zdravil je postalo zdravljenje učinkovitejše, ležalne dobe so se skrajšale, število bolnikov je postopno upadalo, vse več pa je bilo bolnikov z rakom pljuč, obstruktivnimi pljučnimi boleznimi in pljučnico.

  • 1964: pričetek opravljanja bronhoskopije z rigidnim bronhoskopom.
  • 1975: začetek razvijanja alergologije – v tem obdobju je intenzivni razvoj doživela spirometrijska in druga funkcionalna diagnostika pljučnih obolenj.
  • 1979: začetek opravljanja bronhoskopije z upogljivim bronhoskopom.
  • 1984: oddelek dobi enoto za intenzivno nego.
  • 1989: začetek izvajanja fototerapije z laserjem.
  • 1998: mariborski pulmologi so v sodelovanju z Onkološkim inštitutom v Ljubljani začeli zdraviti s kemoterapijo najprej bolnike z drobnoceličnim rakom pljuč, kasneje pa bolnike z ostalimi pljučnimi raki.
  • 2011: pričetek multidisciplinarne obravnave bolnikov z intersticijskimi boleznimi pljuč,
  • 2011: pričetek obravnave bolnikov z motnjami dihanja v spanju.
  • 2013: pričetek zdravljenja bolnikov s težko astmo z biološkimi zdravili.
  • 2019: priključitev konziliju za težko astmo Klinike Golnik.

Postopoma so zdravniki oddelka uvajali nove diagnostične metode “V zadnjih tridesetih letih se je oddelek postopno preobrazil iz okrevališča za zdravljenje tuberkuloze v sodoben oddelek za pljučne bolezni. Na oddelku je zaposlenih sedem zdravnikov specialistov, 20 diplomiranih medicinskih sester, 28 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, štirje bolničarji, štirje zdravstveni administratorji in 1 receptor. Na oddelku je 53 postelj, letna obravnava bolnikov znaša več kot 3000,” pojasnjujejo na mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC).

A najprej je treba preseliti oddelek za pljučne bolezni, kar naj bi bilo izvedeno v prihodnjem letu, nato pa izpraznjene objekte temeljito obnoviti in preurediti. Prav dotrajanost teh prostorov je bila namreč glavni razlog za odločitev za selitev pljučnega oddelka. 

Z razvojem novih diagnostičnih metod in tako multidisciplinarne obravnave bolnikov prihaja do težav predvsem pri obravnavi in transportu hospitaliziranih bolnikov. “Le-te je namreč potrebno z reševalnimi vozili voziti na številne preiskave v matično bolnišnico, kar predstavlja obremenitev tako za bolnike kot za osebje. V mnogih primerih gre za težke internistične bolnike s pogostimi zapleti, ki potrebujejo hitro diagnostiko, večkrat tudi anesteziologa in kirurga, intenzivno terapijo idr., kar pa je s primerno opremo dosegljivo le na oddaljeni lokaciji v UKC Maribor,” pojasnjujejo v UKC.

Nujno potrebno tudi dodatno osebje

Zdravniki Oddelka za pljučne bolezni redno spremljajo novosti na svojem področju, nove diagnostične metode in novosti v zdravljenju posameznih bolezni. Poskušajo jih uvajati v vsakdanjem delu, pri čemer pa jih ovirata predvsem pomanjkanje sredstev za nakup novih diagnostičnih aparatur in oddaljenost od matične bolnišnice. Strokovni razvoj in akademsko dejavnost dodatno ovira pomanjkanje zdravnikov na oddelku, ki z veliko truda, potrpežljivosti in zagnanosti skrbijo, da vsaj rutinsko delo poteka kolikor se le da tekoče. Tako je nujno potrebno dodatno osebje, ki pa se zaradi vseh omejitev pri delu ne odloča za zaposlitev na oddelku – novega specializanta ne beležijo vse od leta 2016. Dodaten manko predstavljajo tudi odhodi izkušenega kadra, ki se odloča za delo drugje.

Dodatno pa osebju in bolnikom težavo predstavlja še popolnoma dotrajana osnovna oprema v bolniških sobah, težave se pojavljajo z internetno povezavo in posledično dostopom do računalniških sistemov Medis in Impax. Nujno potrebna bi bila tudi opremljena soba za intenzivno nego bolnikov z dihalno odpovedjo idr.

Predvsem selitev pljučnega oddelka je nujno potrebna, tudi zaradi tega, ker je v osrednji ustanovi celotna visoko tehnološka diagnostika, ki je precej otežena, saj je treba bolnike voziti v UKC, kar pomeni dodatno obremenitev za bolnike. Kot izhaja iz dokumentacije, je bila pogodba za selitev Oddelka za pljučne bolezni v matično enotoz  gradbenim izvajalcem sklenjena julija, ko so stekla prva gradbena dela, njihov zaključek pa je predviden marca prihodnje leto. Istega meseca ali v aprilu bodo prostori opremljeni, primopredaja investicije je prav tako predvidena aprila leta 2022. Celotna investicija je ocenjena na slabe štiri milijone evrov, za projekt je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3,6 milijona evrov, UKC pa je primaknil slabih štiristo tisočakov. Gre za prvo odobritev sredstev iz pobude React-EU v okviru Instrumenta NextGenerationEU, instrumenta za okrevanje po epidemiji. Oddelek bi lahko bil na matični enoti, torej v prostorih UKC, vzpostavljen maja prihodnje leto.

Potrebe po negovalni bolnišnici poglobil še covid-19

V prostorih sedanjega pljučnega oddelka na Slivniškem Pohorju pa bo vzpostavljena negovalna bolnišnica. Urejenih bo 3.400m2 prostorov v skladu z modernimi standardi (eno, dvo in tri posteljne sobe s kopalnico, prezračevalni sistem, požarno-varnostna ureditev, idr.) za namen negovalne bolnišnice na lokaciji trenutne stavbe. Predvidena je tudi delna energetska sanacija objekta (zamenjava stavbnega pohištva, strehe) in nabava splošne ter specialne medicinske opreme, nove pohištvene in kuhinjske opreme, izgradnja zunanjega dvigala in celovita zunanja ureditev. Kapaciteta bolniških postelj bo 56-58, od tega za negovalni del 53 in za intenzivno nego 3-5.

“Poleg ureditve prostorov, ki ustrezajo standardom dejavnosti neakutne bolnišnične obravnave, podaljšanega bolnišničnega zdravljenja in paliativne oskrbe na eni lokaciji, bo novo vzpoistavljena negovalna bolnišnica pripomogla k skrajšanju hospitalizacije v aktivnem delu bolnišnice in olajšati prehod iz bolnišnice v domačo nego ali drugo ustanovo, omogočila začasen sprejem bolnikov, ki potrebujejo zdravstveno nego ali občasen nadzor, zagotovila boljše obvladovanje delovnih procesov, dvig kakovosti storitev in ekonomske učinkovitosti ter izboljšala kakovost življenja in odpusta bolnika,” pojasnjujejo v UKC.

Na dejstvo, da Maribor nujno potrebuje negovalno bolnišnico, so opozarjali predvsem v mariborski DeSUS. “Izredno sem vesela, da je naš predlog o ureditvi negovalne bolnišnice na Pohorju padel na plodna tla in da bo, upam, tudi prišlo do realizacije projekta,” je za STA povedala mestna svetnica te stranke Jelka Kolmanič. Negovalna bolnišnica bo po njenih besedah pomembna pridobitev ne le za Maribor ampak širšo regijo.

Mnogokrat ljudje po negi okrevajo in so ponovno samostojni. V primeru, da okrevanja ni, pa je v času negovanja v takšni bolnišnici dovolj časa, da najdejo svojci prostor v kakšnem domu za starejše občane ali pa si v miru uredijo drug možen način nege. Po današnjih hitrih odpustih iz bolnišnic pa se starostniki in svojci znajdejo v izrednih stiskah in pogosto na kratek rok nerešljivih situacijah, saj v domovih za starejše občane prostih mest praktično ni. covid-19 je situacijo še poslabšal.

 

Načrte za negovalno bolnišnico na Pohorju pozdravlja tudi nekdanji zastopnik pacientovih pravic Borut Ambrožič. “Glede na potrebe bolnikov bi vsaka mestna občina potrebovala negovalno bolnišnico,” je opozoril. Pojasnil je, da ima trenutno samostojno negovalno bolnišnico samo Ljubljana. “Možnost takšne nege dajejo tudi nekatera zdravilišča in oddelki v nekaterih bolnišnicah, kar pa je občutno premalo. To akutno zdravstveno vprašanje je s pojavom koronavirusa še bolj prišlo v ospredje,” je dodal v izjavi za STA.

Trenutno je za projekt stekla priprava javnih naročil za izbor projektanta, izdelava projektne dokumentacije pa sledi decembra letos. Z gradbenimi deli pričeli predvidoma junija prihodnje leto, zaključek pa je načrtovan še leto zatem. Avgusta leta 2023 bi prostore opremili, primopredaja pa je predvidena za september 2023, mesec zatem bi lahko bolnišnica že sprejela prve paciente. Tudi za omenjeno investicijo nameravajo v UKC iz istega naslova kot za selitev pljučnega oddelka pridobiti evropska sredstva, projekt je namreč težek slabih devet milijonov, UKC bi temu znesku primaknil slab milijon, Evropski sklad za regionalni razvoj pa osem.