Na naslovu Pekrska 61 naj bi spomladi letos pričeli gojiti krškopoljske prašiče. Na zemljišču v teh dneh aktivno potekajo dela, v tem tednu so pričeli postavljati dvojno ograjo ter nameščati električnega pastirja, napajalnike, krmilnike in zavetišče za živali. Zemljišče bo obdajal električni pastir, na naslovu pa bodo nameščene tudi kamere. Kot pove Aleksandar Jovanović, zastopnik zemljišča, so našli tudi delavca, ki bo za živali dnevno poskrbel.

Intenzivne reje prašičev ne bo

“Terminski plan še vedno drži, kot smo prvotno zasnovali. Februarja bomo dokončali potrebno infrastrukturo, marca, ko bo že topleje, pa bomo pripeljali pujske,” razlaga Jovanović.

Pred časom je Studenčane razburila novica, da v njihovo bližino prihaja “prašičja farma”, a Jovanović želi opozoriti, da nikakor ne gre za farmo v prvotnem pomenu besede. “Pripeljali bomo približno 50 krškopoljskih prašičev,” razlaga Jovanović. Načrti za ustanovitev prašičje farme zgolj čez cesto doma starejših občanov Dom pod gorco in v neposredni bližini velikih novih blokovskih naselij so že vznemirili tamkajšnje stanovalce. Inšpektor z mariborske občinske inšpekcije je nastajajočo farmo že obiskal, a nepravilnosti ni zasledil.

Zemljišča, na katerih se bo izvajala dejavnost, so namreč v skladu z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča.

Med ljudmi se je sicer razširila vest, da bo na Studencih farma, a pri nas ne bomo redili 500 ali 1000 prašičev, ne bomo imeli silosov in podobno. Strah v tem primeru se zdi pretiran.

Gojenje prašičev na Studencih bo tako potekalo v skladu z rejo živali na prostem, kjer je dobrobit živali na prvem mestu. Ker gre za rejo na prostem, pa tudi z neprijetnim vonjem ne bi smelo biti težav, še pove Jovanović. Krškopoljske pujske, čeprav so prilagojeni za bivanje na prostem, bodo tako gojili le od marca do jeseni.

Okusnejše, sočnejše in bolj aromatično meso

Gre za avtohtono slovensko pasmo, ki je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Gre za nezahtevno vrsto, ki je prilagojena za rejo na prostem, meso pa je kvalitetnejše in bolj okusno. “Meso krškopoljskih prašičev je zelo kvalitetno. Meso velja za okusnejše, sočnejše in bolj aromatično od mesa prašičev sodobnih pasem, za človeka pa ima meso krškopoljskega prašiča tudi ugodnejše razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6,” pove Jovanović.

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Izvira iz Dolenjske in Štajerske. Reja te pasme je bila nekaj časa celo prepovedana, zdaj pa so zaradi kakovosti mesa ti prašiči zelo iskani. Z različnimi projekti želijo pristojni spodbujati rejo in ohranjati pasmo.

Na zemljišču, kamor bodo kmalu naselili tudi pujske, so že zasadili deteljo in lucerno, na sosednjem zemljišču pa bodo zanje pridelovali tudi koruzo. “Reja na prostem je živalim prijazna, hkrati pa ima tudi za ljudi pozitivne učinke. Meso teh živali je veliko bolj kvalitetno kot meso tistih, ki jih redijo v samih hlevih. Tudi hrana bo kvalitetnejša. Krmili jih bomo z zrnjem in domačo hrano, a ne hrano, ki jo jemo ljudje, krmili jih bomo izključno z zrnjem iz slovenskih tal. Nismo rejci, ki se ukvarjajo z intenzivno rejo,” pravi Jovanović.


Obrata mesnopredelovalne industrije na zemljišču ne bo

Zanimanje ljudi za nakup pujskov je po besedah zastopnika zemljišča precejšnje, odkar pa je zgodba o nastajajoči “prašičji farmi” dobila tudi medijsko podporo, se je zanimanje za nakup pujskov še povečalo. “Interes je velik, ljudje že kličejo, da bi rezervirali pujske. Na nas pa so se obrnili tudi rejci teh živali, ki nam nudijo podporo in pomoč, v primeru, da jo bomo potrebovali,” pove Jovanović.

Na tem mestu bomo skrbeli samo za vzrejo živali, obrata mesnopredelovalne industrije tukaj ne bo. Strankam bomo priporočali dva obrata, na katera se lahko obrnejo, potem pa je odvisno od kupca samega.

Na spletni strani  je tako že mogoče oddati prednaročila za mlade pitance, njihova cena pa znaša približno 4 evre po kilogramu žive teže. “Gre za okvirno ceno, kot je določena tudi pri drugih rejcih. O točnih zneskih pa je morda še preuranjeno govoriti,” pove Jovanović.

Krškopoljski prašič je sicer v 19. stoletju prevladoval na območju širše Dolenjske, nato pa se je njegovo število zaradi uvajanja belih pasem prašičev začelo zmanjševati. Leta 1974 so rejo merjascev krškopoljske pasme celo prepovedali, a je nekaj rejcev pasmo kljub temu ohranilo.

Dvajset let kasneje so se vendarle začeli programi ohranjanja pasme; vanj so se na začetku vključile tri kmetije, na katerih so imeli skupaj pet merjascev in trideset plemenskih svinj. Z izvornih kmetij se je nato pasma razširila po vsej Sloveniji. Ohranjanje pasme in širjenje danes spodbuja Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, ki je leta 2017 postalo priznana rejska organizacija za to avtohtono pasmo in je registriralo tudi blagovno znamko Mesnine krškopoljskega prašiča.