Z Nežo Jarc, novo Mariborsko vinsko kraljico, smo se dobili na njeni domačiji v Slatini pri Svečini. Pogovarjali smo se o poslanstvu vinske kraljice, vinskih okusih, začetkih njihove znamke “Vino Jarc“, razlikah in prednostih pred sosednjo avstrijsko vinsko cesto in njenih načrtih v prihodnje.

Kaj je osnovno poslanstvo, naloga vinske kraljice?

Poslanstvo mariborske vinske kraljice, sedaj moje poslanstvo, je, da postanem čim boljša ambasadorka stare trte, najstarejše vinske trte na svetu, vseh vinarjev mariborskega vinorodnega podokoliša ter bogate tradicije štajerskega vinogradništva. Da bom čim bolj promovirala vrhunska vina, ki jih naš podokoliš premore. Hkrati pa je moja pomembna naloga tudi ozaveščanje o kulturi pitja vina.

Smo na vaši domačiji v Slatini pri Svečini, obkroženi z vinogradi, posebej ne rabimo spraševati od kod vam »vinske korenine«?

Z vinom sem povezana od malih nog. Doma se s tem ukvarja že četrta generacija. Od malega sem pomagala v vinogradu, to je del našega vsakdana. Po končani gimnaziji v Mariboru sem študirala turizem v Portorožu, sedaj pa nadaljujem magistrski študij trženje v Ljubljani.

Prej ste omenili popularizacijo pitja vina, kje še imamo rezerve?

Kultura pitja vina je pomembna. Delati se mora na njej, na odnosu pivcev do vina, ki je vedno bilo del naše kulture. Že od malega je treba otroke učiti, kaj je vino, kako se ustvari in koliko truda je za to potrebnega. Pomembno je tudi poznavanje same kulture, kako se vino nataka, kako se drži kozarec. Veliko ljudi misli, da je »fancy« držati vino za čašo, pravilna drža je za pecelj, tako se vino namreč ne segreva. V Sloveniji je veliko opozarjanja ministrstva za zdravje “Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”

To je zagotovo res, vseeno pa moramo spodbujati kulturo pitja vina v zmernih količinah. Če bi vsak Slovenec ob kosilu spil kozarec vina, bi že to naredilo velikansko razliko. Povečala bi se prodaja, podprli bi vinarje in spodbudili prodajo vina.

Sama sem že od malega povezana s kulturo pitja. Vedno smo ob kosilu, že od osnovne šole, poskusili požirek vina. Velikokrat je tako, da mladi ne smejo čisto nič piti, potem pa velikokrat pretiravajo. Takrat jim je vino le opiat. V njem pa ne uživajo.

Časi se vseeno spreminjajo. Tudi mladi vedno bolje vedo, kaj pijejo. Sama sem že od malega povezana s kulturo pitja. Vedno smo ob kosilu, že od osnovne šole, poskusili požirek vina. Velikokrat je tako, da mladi ne smejo čisto nič piti, potem pa velikokrat pretiravajo. Takrat jim je vino le opiat. V njem pa ne uživajo.

Katera so trenutno popularna vina, doma, v svetu, pri vas ?

V zadnjem desetletju so morda v ospredju predvsem peneča vina, penine. Se je pa v svetu pojavil tudi trend vrnitve k naravnemu. Tako se je na primer vrnila pridelava penečih vin po metodi “pét-nat”, kar bi v prevodu pomenilo naravno peneče se. Pét – nat sodi med metode z najmanj posegi. Po »domače« oz. na hitro se pri tej metodi mošt, proti koncu fermentacije, zapre v steklenice, kjer dokončno dozori.

Za štajersko območje so bolj značilna sveža, lahka vina. Tudi pri nas (vino Jarc) pridelujemo večinoma bela vina in le dve sorti rdečih.

Vaše vino?

Sauvignon, ki je tudi moje kraljičino vino, sem si izbrala, ker je eno izmed bolj značilnih vin za naše območje. Je tudi sorta, ki daje eno izmed petih najbolj cenjenih vin na svetu. Je torej sorta svetovnega ranga.

Najraje pijem štajerska suha bela vina, od lahkih, ki imajo večjo sadnost, do bolj konkretnih, ki imajo druge specifike.

Pred časom ste v vaše kraje dobili Michelinovo zvezdico? Se to kako pozna tudi na vašem okolišu? 

Zagotovo smo ponosni, da imamo v občini Michelinovo zvezdico. Tako smo postavljeni na kulinarični zemljevid sveta. Že sama Štajerska in dodatno sedaj naša občina, kar je velik plus. Ko prihajajo gostje, ki gredo na kulinarično doživetje h g. Vračku v Hišo Denk, prenočijo v našem kraju in se ustavijo tudi pri drugih ponudnikih v naši občini, obiščejo razne vinske kleti in degustacije.

Ker gre za goste, ki imajo radi kulinariko in gastronomijo ter so pripravljeni za to tudi plačati, to zagotovo predstavlja plus.

Ker gre za goste, ki imajo radi kulinariko in gastronomijo ter so pripravljeni za to tudi plačati, to zagotovo predstavlja plus.

Za vrhunska vina je potrebna tudi dobra strokovna podpora vinogradništvu, kakšna je danes?

Prvo je treba izpostaviti Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, ki je prvi, ki organizira izobraževanja, delavnice, svetovanja. Obstajajo pa tudi privatne svetovalne službe, po navadi združene s trgovino z enološkimi izdelki.

Kje so začetki vaše kmetije Jarc v Slatini pri Svečini, kjer se trenutno nahajamo, lahko pa bi jo opisali kot idilično mesto, obkroženo s čudovitimi vinogradi?

Naslednje leto bo 100 let od družinskega imena Jarc na tej domačiji. Ves čas smo se ukvarjali z vinom, v okviru Vino Jarc delujemo torej že veliko let, pred desetimi leti pa smo začeli tudi z dopolnilno dejavnostjo, turistično kmetijo.

Naslednje leto bo 100 let od družinskega imena Jarc na tej domačiji. Ves čas smo se ukvarjali z vinom, v okviru Vino Jarc delujemo torej že veliko let, pred desetimi leti pa smo začeli tudi z dopolnilno dejavnostjo, turistično kmetijo.

Turistična dejavnost je razmeroma mlada. Odprti smo od petka do nedelje. V ponudbi imamo tudi hladno karto, ki ne vsebuje samo narezkov, ampak tudi različne sirne krožnike, osvežujoče solate, tako da je za vsakogar nekaj. Vse kar nudimo je pridelano doma. Od mesnin, zelenjave, kruha. Po predhodnem naročilu je možna tudi topla hrana. Obiskovalcem pa nudimo tudi štiri sobe za prenočiti.

Vaši gosti, katera vina imajo najraje?

Najbolj popularne pri naših gostih so laški rizling, sauvignon, rumeni muškat, to je precej odvisno od gostov. Veliko gostov prihaja iz Avstrije in Nemčije. Razlike pri tujih in domačih gostih so predvsem v tem, da so gostje bolj navajeni na buteljčna vina, četudi ne morem reči, da jih Slovenci ne pijejo, in hladne hrano. Tudi za nedeljsko kosilo si naročijo narezek, medtem ko smo Slovenci bolj vajeni na toplo hrano.

Koliko se povezujete z ostalimi ponudniki s tega območja?

Ponudniki se povezujemo veliko skozi dogodke. V prihodnje bi si želela, da bi izoblikovali skupno blagovno znamko oz. brand. Po svetu namreč vidimo veliko takšnih uspešnih zgodb. Kljub temu smo dobro povezani in zgledno sodelujemo. Seveda je še zmeraj prostor za izboljšave.

Sodelovanje se kaže tudi tako, da turiste ob polni kapaciteti pošljemo k drugemu, domačemu ponudniku. Prav tako pri ponudbi kosil, zagotovo bomo gosta najprej napotili k nekomu lokalnemu, da ga dlje zadržimo v našem okolišu.

Sodelovanje se kaže tudi tako, da turiste ob polni kapaciteti pošljemo k drugemu, domačemu ponudniku. Prav tako pri ponudbi kosil, zagotovo bomo gosta najprej napotili k nekomu lokalnemu, da ga dlje zadržimo v našem okolišu.

Ste tik ob Avstriji, njihovi vinski poti. Kje so razlike med vašimi kraji in ponudbo ter bližnjo avstrijsko vinsko potjo?

Kot ste že sami ugotovili, se nahajamo zelo blizu meje. Južno štajerska avstrijska vinska cesta ima tradicijo že več kot 60 let. Eden izmed razlog za to je tudi ta, da Avstrija veliko vlaga v razvoj obmejnih območij.

Pri njih je tudi veliko več domačih, lokalnih turistov. Če je pri nas navada, da hodimo Slovenci na dopust na Hrvaško, tam veliko ljudi npr. iz Dunaja, na dopust odide na vinsko cesto. Ostanejo doma, podprejo lokalne ponudnike.

Naša rezerva in naša prednost je v originalnosti v primerjavi s sosednjo avstrijsko vinsko cesto. Na naši strani se čuti, da so vsi izdelki, proizvodi narejeni doma, da je domače, lokalno. Da je na vsaki turistični kmetiji, vinotoču gospodinja npr. spekla kruh, prav tako so mesnine, zelenjava, sir pridelani doma, ali od lokalnega ponudnika. In to gostje, turisti iščejo. Veliko gostov tudi to izpostavi. Prav tako je naša prednost, da imamo na naši strani možnost da se razvije bolj butična ponudba, na avstrijski strani je vseeno v času največje sezone (sep-okt) pravi »boom«.

Naša rezerva in naša prednost je v originalnosti v primerjavi s sosednjo avstrijsko vinsko cesto. Na naši strani se čuti, da so vsi izdelki, proizvodi narejeni doma, da je domače, lokalno. Da je na vsaki turistični kmetiji, vinotoču gospodinja npr. spekla kruh, prav tako so mesnine, zelenjava, sir pridelani doma ali od lokalnega ponudnika. In to gostje, turisti iščejo. Veliko gostov tudi to izpostavi. Prav tako je naša prednost, da imamo na naši strani možnost da se razvije bolj butična ponudba, na avstrijski strani je vseeno v času največje sezone (sep-okt) pravi »boom«, in kot prednost gostje tudi večkrat izpostavijo mir in tišino, ki so je tukaj deležni, in to  turisti vedno bolj iščejo, zatekajo se iz mest na podeželje. Naša prednost je vrednost, kvaliteta ponudbe in na tem moramo delati in graditi. Potrebno je razviti vrednost in ne število obiskovalcev.

So se tudi vam poznali letošnji turistični boni?

Turistični boni so zagotovo dobra stran virusa COVID-19 in dobrodošla novost. Prej smo imeli največ gostov iz Avstrije in Nemčije. Domači slovenski gosti so bili redko spalni. S pomočjo bonov je prišlo veliko slovenskih turistov, s katerimi imamo resnično dobre izkušnje.

Največ jih je bilo z zahodnega dela Slovenije in bili so zelo presenečeni, kaj vse so odkrili pri nas na Štajerskem. Veliko jih je omenilo, da niso vedeli, kakšne lepe kraje imamo tukaj.

Največ jih je bilo z zahodnega dela Slovenije in bili so zelo presenečeni, kaj vse so odkrili pri nas na Štajerskem. Veliko jih je omenilo, da niso vedeli, kakšne lepe kraje imamo tukaj.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Zagotovo se vidim nekje v povezavi s turizmom, predvsem vinskim. Takšne možnosti mi nudi tudi izobrazba, sprva turizem, nato marketing in povezava tega z mojimi vinskimi koreninami mi zagotovo nudi veliko možnosti.